Pozdravljeni uporabniki foruma!
Spodaj se nahaja moj avtorski članek z naslovom: “Sto načinov, ki jih izumijo otroci, kako zaščititi starše.” Članek objavljam, ker se posredno dotika tudi področja odvisnosti. Preberete ga lahko na mojem blogu, na spletni strani Društva Psih@, na povezavi: http://drustvopsiha.weebly.com/blog
Prijetno branje vam želim!

Otroci si želijo biti ljubljeni! In pika. In imajo nadvse radi svoje starše! In pika. Manjši, kot so otroci, večji svet zanje predstavljajo starši! Ko otrok zraste v mladostnika se razmerje obratno sorazmerno spremeni in pomen staršev zmanjša na minimum. Ko dozori, pa jim v odraslosti da primerno mesto. A ne glede na vse, otrok je že po definiciji odvisen od staršev in v svoji odvisnosti braniti objekt, ki mu zagotavlja eksistenco, razvije mnoge obrambne mehanizme!
Kako majhen otrok, ki si še ne zna razložiti npr. očetovih skokov čez plot, posledičnih prepirov z materjo in ločitve staršev, odreagira? Za ločitev krivi sebe! Če je v prepirih kdaj omenjeno njegovo ime, to stori še toliko lažje! Če vzamemo drugi primer; npr. odvisnost v kombinaciji z nasiljem družini. Oče pije in včasih se po službi oglasi v gostilni, tam se napije in otroci, ter žena s strahom vsak dan pričakujejo kakšne volje bo prišel domov. Ko stopi čez vrata, vsi vedo ali bo ponovno nasilno odreagiral do njihove matere, ali pa jim bo tokrat prizanesel in se zvrnil na kavč, kjer bo glasno smrčal do jutra. Če otrok začuti, da se bo ponovno znesel nad mater, ji lahko stopi v bran neposredno, tako, da se npr. postavi pred njo ali med njo in očeta, še pogosteje pa jo bo ubranil posredno. Tako bo še preden bo oče vzrojil nad mater, naredil nekaj, da bo udaril njega in ne nje! Po domače povedano ga bo sprovociral tako, da bo nekaj “ušpičil” in s tem pozornost preusmeril nase, tako, da bo oče nazadnje udaril ali pretepel njega. Morda bo že v šoli vedel, kakšen bo rezultat doma. Zaradi notranjih frustracij, kot so: jeza na očeta, strah pred njim ipd., se bo iz nepojasnjenega razloga stepel s sošolcem. Domov bo nato prinesel kakšno slabo oceno, obvestilo, opomin, ukor ali kaj podobnega, zaradi česar bo očetovo pozornost od matere, preusmeril nase.
Ko sem bila sama še v prvem razredu osnovne šole, je sestra opustila pouk violine v glasbeni šoli. Mama, ki je bolj sentimentalna, se je takrat jokala, saj ji sestra ni želela izponiti njenih sanj. Smilila se mi je, zato sem jo pocuknila za krilo in ji obljubila, da bom jaz šla k pouku violine. In sem šla! Zaradi nje, ne zaradi sebe. Tako sem še nadaljnih sedem let mater ščitila pred razočaranjem in ji s tem, ko sem izpolnila njene sanje po ukvarjanju z glasbo, prihranila razočaranje. Pa sem prva tri leta pri pouku violine hudirjevo trpela! A vse za starše…Pa če se nekoliko vrnem k zaščiti. Ste slišali že za izraz: čustveni partner? To je poimenovanje pojava, ko starš ostane brez partnerja (ni nujno, da v fizičnem smislu, lahko je partner samo čustveno odsoten), in njegov “partner” postane eden od otrok. Pa pri tem nimam v mislih partnerstva v smislu incesta, pač pa v čustvenem smislu. Mati bo npr. otroku pripovedovala kako grozen je oče, kaj vse jo moti na njem; morda bo ob tem potočila še nekaj solza. Otrok ji bo prisluhnil, jo tolažil in ko bo mati videla, kako je razumevajoč in kako se zna odraslo pogovarjati, ne bo potrebovala več prijateljic, da jim bo potožila, saj bo otrok bolj “priročen.” In tako bodo njuni zaupni pogovori postali stvar navade. V skrajnem primeru bo (če sta z očetom še skupaj, a v oddaljenem odnosu), na počitnice s seboj vzela otroka, da ji bo delal družbo, očeta pa bo pričela puščati doma. Otrok pa bo medtem že odrastel v mladega moškega… In če vzamemo še zadnji primer: selitev od doma! Oče pije in je v družini nasilen do matere, ter jo občasno pretepe. Otroci so se mater naučili varovati z zgoraj omenjenim vedenjem. Ko bo čas, da gre starejša hči študirati, se bo ta vozila od doma v oddaljeni kraj študija, namesto da bi tam stanovala. Ko se bodo njene vrstnice zabavale pozno v noč in za vikende na študentskih zabavah, bo ona striktno po predavanjih takoj zavila domov. In ko ji bo dolgoletni fant že nekaj časa prigovarjal, da naj se skupaj odselita, bo razmerje z njim raje prekinila, da bo ostala doma, kjer bo na razpolago materi, da jo zaščiti pred očetom! Če mati živi sama in bi hčerin odhod pomenil zanjo, da bo v hiši ostala sama, potem se lahko hči odloči za podobno potezo-ostati doma! Če zaključim; otroci so zelo inovativni v izumljanju načinov, kako zaščititi starše in so se zanje pripravljeni zelo veliko žrtvovati! Če tudi vmes zrastejo v že velike otroke, ki bi že zdavnaj morali zapustiti domače gnezdo! A vse za starše…