Naredil sem srednjo šolo in potem se nisem odločil za študij, zato sem si poiskal delo. Sedaj eno leto delam v neki firmi. Začel sem v proizvodnji kot študent (in delam še vedno), ker so opazili da sem priden in mi ni težko delati, sem dobil novo delovno mesto oz napredoval.

Zdaj sem na tem delovnem mestu cca 3-4 mesece, in z mano je prišel na to delovno mesto še en študent, vsak v svoji izmeni s svojim mentorjem (ki tam delajo že dolgo). Delo je dokaj odgovorno in hitro nastane škoda, zato je potrebna skoncentiranost. Moram reči, da se je že zgodilo, da sem kaj zajebal, vendar nič hujšega. Zadnje čase so se naše razmere na delu zaostrile, vendar nič kritičnega. Problem je oseba x, ki potem vedno, ko nekaj gre po zlu, kriči, se dere na nas (= nima odnosa). Pogovor ni možen, ostali pa so nekako pod to osebo oz. ji ne upajo nič rečti.

Mislim, da se nisem izkazal slabo. Želijo, da je vse tipi topi, kar pa vedno ne more biti (jbg, taka je narava dela), in edini problem je ta oseba x. Z ostalimi rešujemo na miren način oz. ne prihajamo v večja nesoglasja.

In vedno bolj razmišljam o odhodu… Žal mi je le, ker imam dobro plačo in je drugje gotovo ne bom dobil. Ampak je težko delati nekje, kjer odnosi niso izoblikovani…

Saj nimam vprašanj, le izpovedati sem se želel… Lahko pa kdo kaj pripomne…

Te razumem, saj so odnosi v službi izrednega pomena, ker nehote vplivajo tudi na ostala področja življenja. Je pa res, da danes dobiti službo je težko, ker so pač takšni časi. Ni pa seveda nemogoče in če si dejansko želiš spremembe razmisli tudi o tej možnosti. Vsekakor si službo lahko iščeš med tem časom, ko si zaposlen. Ne dajaj odpovedi, dokler nimaš druge alternative.
Vredno se je tudi vprašati, ali je vredno vztrajati v tako nezdravem okolju. Saj slej ko prej se bo to začelo odražati tudi na zdravju.
Srečno, kakorkoli se boš že odločil!

Uh, pogoji so vedno slabši. Oseba x prevali vse, kar gre na oddelku narobe (tudi tisto, kar jaz sploh nisem delal!) name. Iščem kakšno drugo službo, vem da bo manj plačana, ampak bo gotovo manj stresna. Poleg tega vsak dan podaljšam najmanj pol ure, ker vedno najdejo ob koncu del. časa kaj nujnega – ne me narobe razumeti, to mi sploh ni problem ker vem da sem fer plačan,ampak zakaj bi glede na take odnose. Hvala.