mama in dve “odrasli hčeri”…
pozdravljeni, sem mama dveh hčera, 22 in 24 let. imamo firmico, kjer z mlajšo hčero delava, sama pogosto cele dneve in pogosto tudi v noč. zakaj? da lahko poravnamo vse stroške, najemnino, kaj dosti pa več ne ostane. ampak to ni problem. problem je konfilikti med nami. ker sem sama zelo zaposlena, pričakujem od odraslih hčera, da bosta skrbeli za gospodinjstvo. kar se kuhanja tiče, ni problemov, huda težava nastopi pri pospravljanju, pomivanju posode in podobno. starejša hči namreč nima službe in je doma. naj bi sicer tudi delala določeno število ur v firmi, ampak se tega ne drži. ko gre za pospravljanje, so vedno ugovori, da to pa ni ona umazala in torej ne bo pomila. ampak jaz cel dan delam, mlajša hči poleg 4-urne službe še študira. starejša hči tudi vse vidi samo negativno, odklonilno. in zato prihaja do konfliktov med vsemi tremi. ne vem več, kaj naj naredim, saj to vpliva tudi na mojo produktivnost in s tem povezanim zaslužkom, da sploh preživimo. kako naj postopam, da ne bom krivična med njima? kako naj starejšo hči pripravim, da bo bolj pozitivna? tudi ko ji predlagam, da se prijavi na razpis za kakšno delo, je običajno odgovor, da ona tako ne izpolnjuje pogojev in da ne ve, kaj naj napiše. pa je pametna, obvlada dizajn, grafiko, delala je že v lokalu.
meni pa se, oprostite izrazu, meša, ko pridem sredi noči utrujena domov in je v hiši cela “štala”….
Spoštovana Nely202,
situacija, v kateri ste, vas navdaja z jezo, žalostjo, pa tudi strahom, ker se vam zdi že kar neobvladljiva. Upravičeno ste utrujeni, saj bi od toliko starih hčera že pričakovali krepko mero odgovornosti, zrele sodelovalnosti in drugih značilnosti odraslosti. Prepričana sem, da nepospravljanje in nepomivanje ni pravi problem, ampak da vas v resnici skrbi, kaj je z brezvoljno starejšo hčerko, saj bi bilo vedenje, ki ga opisujete, bolj pričakovati pri 14-letnici kot pri 24-letnici. Vendar se vsaka stvar zgodi z razlogom. V celotni sliki manjka oče deklet, vendar o tem ne pišete nič, zato ne morem soditi o širšem kontekstu. Morda je med vama ostalo kaj nerazčiščenega, kar se zdaj prek hčerke vleče naprej; ali pa se že dolgo počutite, da »ste za vse sami«; ali se s starejšo hčerko sploh lahko pogovarjate in kaj veste o njej razen tega, da vam gre njeno vedenje na živce – ima (je imela) kake težave, je depresivna … in če je, zakaj? Vas doživlja kot preveč materinsko, preveč zaščitniško, ali pa morda preveč kot »šefico«, ki ji samo delegira delo in svetuje, kar ve že sama (prijavi se na razpis)? Niste napisali, kaj vam govori, ko se prepirata; toda v njenih besedah se skriva (morda pod negativnostjo, nesramnostjo – vendar je zanesljivo tam) izčrpen odgovor na vprašanja, ki vas mučijo.
Vi hčerke ne morete pripraviti do tega, da bi bila bolj pozitivna, pač pa je hčerka vas pripravila do tega, da se začenjate spraševati o krivičnosti vašega položaja. Kaj lahko storite? Ste direktorica svojega podjetja in zelo dobro veste, da ste plačani za svoje delo, ne za nedelo. Če ne delate, ne dobite plačila, tako preprosto je to. Mlajša hčerka pomaga v vašem podjetju, torej je upravičena do določenega plačila, starejša ne pomaga, torej ni. Nikoli ne bom pozabila podjetnika, ki je vzel v službo sina, ta pa se je na delovnem mestu pojavljal ob desetih namesto ob šestih, in ob koncu meseca je prejel polovično plačo. Ko se je temu začudil, mu je oče mirno »predočil« preprosto matematiko: »Ne morem te plačati enako kot zaposlene, ki so bili v službi dvakrat več ur kot ti.« Od takrat naprej ni imel fant več nobenega problema z zgodnejšim vstajanjem, saj je bila ta služba njegov edini vir prihodkov. Včasih otroci ne gredo »od doma«, tudi če jim držimo vrata odprta; orli svoje mladiče sunejo iz gnezda, da se naučijo leteti.
Razumljivo je, da morate delati, če želite preživeti. Vendar vam hči – zavestno ali ne – kaže, da obstajajo še drugi problemi kot nepospravljena hiša; da je človek lahko nesrečen, četudi je izobražen, sposoben in ima službo tako rekoč pred nosom. Lepega dne – bolje prej kot slej – se boste morale vse tri usesti (morda pri družinskem terapevtu, kar bi bila sploh varianta, ki bi vam prihranila veliko časa in trpljenja) in se pogovoriti, kaj tli pod tistim nepobrisanim prahom, saj je trenutno dogajanje le vrh ledene gore, ki je rasla več let. Ko si boste vi vzeli čas in prisluhnili hčerkinim tožbam, bo morda tudi ona laže slišala vaše. Ne bo se vam treba truditi, da bi jo spremenili, ampak boste na svoje olajšanje zagledi vso zadevo iz druge perspektive.
Lep pozdrav in srečno,