En res dober dokumentarec o psihopatih:

http://www.youtube.com/watch?v=Jxq7hiHi1cE&feature=youtube_gdata_player

Lp

Briljanten dokumentarec, ki razkriva svet sociopatov. Uporabne informacije tudi za domačo uporabo, to je sociopate v naših dnevnih sobah, pri naših sosedih ali v službi…

GittaAna

Pozdravljeni!
Mogoče bo koga zanimalo – članek o narcizmu, navezovanju in načinih terapije.

http://www.zdravniskazbornica.si/isis/1081/2011/120/12/epidemija-narcisizma-psihiatri-navezovanje-in-zavarovalnica

Dr. Breda Jelen Sobočan je avtorica.

LP
M

Mene! Zelo!
Hvala in če bo še kaj podobnega bom pridno prebirala ( in nato verjetno pametovala..:-))
Si zasluži posebej temo.
GittaAna

Ob prebiranju članka mi je tole takoj vzbudilo pozornost:

“Normalizirajo ali idealizirajo starše. Dajejo generalizirane opise o otroštvu brez pravih zgodb, s prisotnimi kontradikcijami…”

Ničkolikokrat sem rekel, da so njeni starši “malo” (izrazil sem se zelo previdno) čudni, čeprav so na prvi pogled dajali vtis popolnoma normalne povprečne družine… Za štirimi stenami pa take čudne reakcije, čudne izjave, čeprav vse zavito v nenormalno ljubezen in skrb en za drugega, skratka vse v smeri popolne simbioze… In seveda je pri njih veljalo pravilo, da imajo samo oni o vsem edino prav! Pri tem, da se nobeden od njih ni smel pritožiti en čez drugega in edino dovoljeno stanje je bilo “be happy”… Mama bogica in slika dobrote, samo, da bodo vsi zadovoljni (ampak samo tako kot si je ona zamislila, če kaj ni šlo po njeno je že s pogledom svojim dala vedeti, da ne igrajo njene igre, jaz pa seveda vse delal kontra kot je bilo običajno – in glej ga šmenta, kdo je bil zelo hitro “osovražen” v njihovi družini???, seveda direktno nikoli nobeden nič povedal) fotr telesno prisoten, čustveno pitaj boga kje je bil (od jutra do večera se valja po kavču in pada iz stanja delne prisotnosti v globok spanec… In tako bo do njegovega konca, ker si ta stara drugače ni zamislila)
Ko sem to enkrat omenil moji je bilo tako kot če bi na obletnico spomina na žrtve holokavsta prišel z majico z napisom “I love Hitler”… Reakcija je bila: Kako sem si sploh dovolil kaj takega, da obsojam (pa nisem obsojal samo podal sem svoje mnenje) njene starše, ki vsem, tudi meni želijo samo najboljše, pa kako so oni krasni, skratka oh in sploh… Takrat tega nisem vzel preveč resno, saj vemo, da ima vsak od nas neko določeno mnenje o svoji starših in zato sem jo tudi ob najmanjši priložnosti zbadal s tem (predvsem v hecu), brez da bi bil nesramen… Danes vem, da je ona svoje starše dejansko idealizirala in je dejansko prepričana da so to najboljši starši na svetu… Skratka bolano… Zgodbe iz njenega otroštva pa so tudi vedno bile zelo površinske, brez kakšne pomembne vsebine… Kako se vse počasi ampak sigurno sestavlja… Res neverjetno