Pozdravljeni,
imem problem s partnerjem. skupaj sva 9 mesecev in do pred kratkim sva se imela neizmerno rada, veliko časa sva preživela skupaj, čas, ki sva ga preživela skupaj je bil vedno poln drobnih malenkosti, ki so naju družile in osrečevale. do pred 3 meseci, ko so se pri meni začele pojavljati težave, konstantno sem se zdirala nad njim, ga kritizirala, zaradi česar sva se veliko kregala. problem je bil v meni, saj so me težile druge stvari za katere sem krivila njega. to je na koncu pripeljalo do tega da so bili prepiri na dnevnem redu. nikoli se nisva varala, ali imela pomislekov glede drugega, vendar sem jaz iz vsake malenkosti naredila problem. zadnja dva, tri tedne nama je začelo iti bolje, kregala sva se manj in se bolj posvečala temu, da rešima najino zvezo. potem pa je spet prišel moj slab dan in sem ga preko telefona nadrla za totalno malenkost. po tistem mi je rekel da je konec. rekel je, da so se mu stvari nabirale in da so sedaj dosegle nek vrh, ko je bilo preprosto dovolj. ko sva se dobila in sem ga prosila, če lahko kakorkoli to rešima je bil sprva neomajen in je trdil, da do mene ne čuti več isto, da ni več te topline ko me objame, ko me pogleda. rekel je, da me nima več tako rad in da nebo nikoli več isto. omenil je, da me še ima rad, vendar samo kot to, da ga skrbi zame. proti koncu pogovora je rekel, da bi morda vendarle kako probala rešiti vse skupaj, vendar da mi ne more ničesar obljubiti. omenil mi je tudi, da mu jemljem svobodo, česar se zavedam in sem jezna nase, da sem zmeraj tako odreagirala.
torej sedaj sva se zmenila, da se bova videvala nekoliko manj ter da bova počela kakšne zanimive stvari skupaj. rekel je, da mi ničesar ne more obljubiti, da če prejšnjih čustev ne bo nazaj, ne more pomagati. zdi se mi tudi, da me noče pustiti zaradi težav, ki jih imam zadnje čase, po drugi strani pa se mi zdi, da se zares trudi, da bi spet tako čutil kot nekdaj. rekel je, da potrebuje nekaj časa, da ugotovi kaj se je v njem naenkrat zgodilo, da je zgubil vso ljubezen do mene. jaz ga imam še zmeraj zelo rada in bi naredila vse, samo da bi popravila nastalo škodo, za katero sem kriva jaz. fant je res krasen in ga nočem izgubiti.
zanima me, če je mogoče njegova prejšnja čustva še kako obuditi. mi morda lahko poveste ali je še kaj upanjo, da spravim zvezo na stare tire in da me bo še kdaj imel rad, ne le kot prijateljico ampak kot punco. ali se naj preprosto vdam v to, da sem napravila nepopravljivo škodo?

njalepša hvala za odgovor!

Lepo pozdravljeni,

opisujete devet mesecev odnosa s partnerjem, kjer ste se počutili lepo in varno, potem pa kot pravite se je vse spremenilo. Kot strela z jasnega, ste postali ženska, ki se ne more sprostiti in ji telo preplavljajo občutja, ki se jih boji in jih ne obvlada. Po vašem opisu vam lahko zagotovim,, da sta prestopila v novo fazo odnosa, kjer sta izgubila prvi stik z zaljubljenostjo, zagledanostjo drug v drugega, občudovanjem, nežnostjo in bližino.

Večina parov prehodi pot odnosa kot vidva in se srečajo v točki, ko se preprosto ne čutijo več. Prej sta bila kot eden, lepo je bilo, ker sta se v vsem strinjala, to vama je dajalo toplino, občutek varnosti. Nekega dne pa se odnos spremeni, ženska začne kričati, postane sitna, nezadovoljna in zadirčna, moški pa beži v svoj svet, v službo, gorice, garažo…

Ste kdaj opazovali razvoj majhnega otroka in njegovo osamosvajanje od matere? Otrok je na začetku zlit z materjo, ne loči prostora med seboj in mamo, s časoma pa si zagleda roke, ugotovi, da je ločen od mame in se z vsakim dnem in z vsakim korakom bolj osamosvaja in postaja bolj on kot individuum.
Ravno tako je z odnosi. V začetku sta se počutila kot bi bila eno, samo pogledala sta se in sta vedela kaj mislita, bila sta nežna, naklonjena in potrpežljiva drug z drugim. Verjela sta, da lahko vajina ljubezen traja večno. Potem pa ste nekega dne “rekli” ne, jaz pa bom to naredila drugače in se niste strinjali s fantom. To je podobno trenuteku, ko v otroštvu otrok prvič reče ne, jaz bom naredil po svoje.
Ker je naše življenje ves čas podvrženo rasti in spremembi, sta tudi vidva stopila v odnos, kjer se odpira možnost drugačnega čutenja sebe in partnerja.. Ne moreta obtičati v točki, na kateri sta začela. Prehoditi morata pot odnosa, ki se ji reče boj za prevlado, to je faza v kateri iščeš sebe, odnos do partnerja, stopnjo samostojnosti in bližine, občutek kdo si in kdo je tvoj partner… Ta faza se zaključi ko se zavestno odločita za zrel odnos spoštovanja in bližine. To je prostor, kjer se najdeš in se počutiš v odnosu varno.

Tukaj ponovno najdeš sebe v odnosu, bližino, toplino in razumevanje. Ko sta se spoznala in zaljubila, je bilo med vama vse spontano, v odnos nista vlagala kakšnega posebnega napora, drug ob drugem sta se počutila prijetno, sedaj pa to novo stanje odnosa, kjer je bližina, ustvarjata zavestno. Ta toplina in ljubezen začne prihajati iz vaju kot posledica zrelosti, razumevanja in sočutja med vama.

Občutek imam, da ste se ustrašili sama sebe in nepričakovanih odzivov in stisk, ki so se prebudile v vas. Prebudila so se samo stara čutenja, ki so vam poznana od doma, prav tako pa se je ta svet prebudil tudi pri vašem partnerju. V tej fazi bosta morala skozi vso zgodovino, jo ponovno začutiti, najti v zgodbah otroštva stik in bližino ter se zavestno odločiti, da bosta drug drugemu prijetna človeka, da si bosta naklonjena in se imela rada.

Priporočala bi vama terapevtski proces, da bosta lažje predelala čutenja, ki vaju plašijo in ne vesta, kaj z njimi. Berita knjige, iščita načine pomoči, kajti kjer je potisk v smeri iskanja rešitve, se najde tudi pot. Verjamem, da zmoreta, tako kot že veliko parov pred vama. Osnovno vodilo je, da najdeta pravo mero bližine in samostojnosti, kajti to je odraz zdravega in uspešnega odnosa.

Imejta se lepo in izkoristita tople dneve, ki upam, da kmalu prihajajo, a pridejo zagotovo.