Hej,

s partnerjem sva skupaj 12 let. Pred kratkim mi je priznal da se videva z drugo in da mu je žal. Da je zmeden, da je spoznal da me ima rad. Vendar tudi do njej nekaj čuti. Kaj to je ne ve. Ne more se odločiti! Po prvem odzivu sem želela odditi nato sem se odločila da ostanem in poskusima znova. Kako naj mu zaupam, ko pa je njegov odgovor na vsako moje vprašanje ne vem. Pred dnevi ji je spet pisal. Želim da se odloči, da izbere in v moji glavi je polno vprašanj na katere nimam odgovora. Kako naj vem da se je odločil zame, da se ne bo vrnil k njej, če ne more prekiniti z njo in mu nekaj pomeni. Ali je bolje da se umaknem in pozabim? Naj mu dam čas da razmisli in se odmaknem? Ali naj ostanem ob njem, da se bo odločil? Bojim se da bom na koncu jaz tista, ki bo razočarana, onadva pa bosta uživala skupaj. Res ne vem kako naprej. Ne morem oditi in ne morem ostati v negotovosti da razmišlja o njej?

Lepo pozdravljeni,

12 let je kar dolga doba, čas ki ste ga vložili v odnos ima vsekakor svojo vrednost. Težko je odditi od nekoga, ki ga imaš rad in ti veliko pomeni, hkrati pa veste, da tekanja sem ter tja ne boste dopuščali. Vsekakor mu postavite jasne meje, odnos brez zaupanja ni odnos, je kaos in bolečina. Morda si resnično vzamete mesec dni zase in prečutite, kaj vam predstavlja ta odnos. Ne pustite, da vas njegova zmedenost posrka vase. Ob zmedenem moškem boste težko živeli. Bo to nekaj kar se je zgodilo, ali se bo kar dogajalo, da ne bo vedel, kam bi sedel, kje mu je mesto?

Lahko pa tudi obiščeta terapevta in si pomagata urediti odnos, dvanajst let prinese marsikaj, o čemer bi morala spregovoriti in iti v odnosu naprej. Ta ženska je le ena stiska med vama, beg pred občutji, ki so težka in zavezujoča ter ne vesta kaj z njimi. veliko neizrečenega biva med vama. Torej če se bosta odločila ohraniti odnos, naredita nekaj za vaju, da vama bo skupaj lepše in da ne bosta čez leto ali dve spet bežala drug od drugega. Odnos s to žensko je iluzija, ja vsekakor je možno, da se razvije, vendar če je zbežal od vas, bo bežal še naprej. Nekaj se z njim dogaja, poskušajte ga začutiti in poiščite z njim stik v sprejetosti in toplini in druga bo kar odpadla, vi pa boste imeli ob sebi moškega, ki ne bo hotel nikamor več.

Razmislite, kaj lahko vi daste v odnos, da bo drugače?

vse dobro še naprej.

Kot bi brala svojo zgodbo! Sedaj tezko zaupam, dvomim vsak trenutek, ko pogleduje na mobitel, ko se zadrzi v sluzbi. Takrat sem tecna in tezko se zadrzim, da mu ne bi vrgla vsega naprej. Veckrat mu, pa ne odreagira rako, da bi mi bilo prav. Rada bi, da bi me pomiril in rekel da je pozabil nanjo, da je bila vse samo napaka, da mu je zal. On pa rece, da mu je zal, ker je prizadel toliko ljudi… Ne mene ampak toliko ljudi. Ce ga direktno vprasam, ce jo ima rad, nikoli ne zanika, zacne govoriti o razlicnih ljubeznih, da je ona cisto ok. Veckrat se zbojim, da mogoce le ni bilo nekaj mesecno razmerje, ampak da imata zares bolj intenzivno medsebojno povezanost. Zakaj bi drugace na kocko postavil mene in otroka?
Postavila sem meje, prepovedala stike z njo pa sem vseeno dobila sms. Nic sicer posebnega, nic ljubecega ampak meni se podre svet. Kaj ce zbrise ljubece sms-je?
Kaj ce se z mano trudi samo zaradi sinov? Tega sicer ne prizna. Ko pa sem ga vprasala, ce bi ostal z mano ce malih ne bi imela pa spet neko izgovarjanje.
Nimam pravega obcutka, da se je definitivno odlicil za vrnitev domov, ceprav se zelo trudi. Tudi o razlogih se ves cas sprasujem. Zadovoljivih odgovorov ne dobim.
Naj pritiskam? Sprasujem? Pocakam? Kaj ce bi mu bilo bolje z njo?

Kdaj je cas, ko reces sedaj je pa dovolj in naredis kriz cez zvezo? Zelim si zaupati pa grem tezko cez to, z drugimi tezko govorim o tem. Me je sram. Sem v obdobju, ko bi mi bilo lazje tudi, ce bi se vrnil k njej, samo da si ne bi ves cas postavljala istih vprasanj.

Hvala za odgovor!

Pozdravljena Masas.

Verjetno vam res ni lahko. Prevara je izdajstvo, je nespoštovanje. Tisti, ki se odloči, da bo v parterskem odnosu varal, s tem jasno pokaže, da svojega partnerja ne spoštuje, da ga ne ljubi. Ravno zaradi tega dejstva bom v njegovo ljubezen do vas podvomila. Lahko, da je navajen na vas, na vašo bližino… Po dvanajstih letih se človek navadi na nekoga, a ni nujno, da to osebo ljubi. Ve le, da je tukaj, ve kako diha, kako reagira. Čeprav je sam odnos slab bo v njem vztrajal, saj se boji narediti korak naprej. Strah pred neznanim večino ljudi ohromi do te mere, da se apatično vdajo v usodo in zavozijo življenje sebi in tudi svojemu partnerju.
Postavlja se mi vprašanje, ali je sam stopil do vas ter vam o prevari povedal, ali pa ste ga pri dejanju zalotili. Če ste ga pri dejanju zalotili, mu ni preostalo kaj drugega kot priznanje, vendar se tukaj spet postavlja pod vprašaj njegova izjava o ljubezni do vas. Ko je človek stisnjen v kot bo rekel točno tisto, kar ve, da ga bo rešilo neprijetnega občutka, ki ga ustvarja pritisk. Mislim, da se boste morali še enkrat iskreno pogovoriti, saj sem prepričana, da sam prav dobro ve kaj do tretje osebe čuti. Njegovo izmikanje in odgovori “ne vem” so le njegov beg pred soočenjem. Morda se ne želi soočiti niti sam s seboj. Naslonite se na svojo intuicijo oz. ženski šesti čut. Ali čutite, da vas ima res rad, ali pa je vse le zaigrano ter je sicer do vas hladen in zadržan? Odgovori “ne vem” so le beg pred neprijetnimi vprašanji, s katerimi se ne želi soočiti, saj bi soočenje z resnico pomenilo tudi, da je potrebno nekaj narediti (v eno, ali drugo smer). Očitno mu zaenkrat takšna situacija ustreza. Morda celo čaka, da vam poči film in boste zaključili vi, ker sam nima poguma. Takšnih primerov je kar nekaj. Tudi sama jih poznam ogromno. Moški ostajajo z dolgoletnimi parterkami, ki jih ne ljubijo, a so z njimi zaradi občutka dolžnosti (predvsem dolžnosti do otrok), zaradi strahu, ležernosti, itd. Opazujte tega vašega partnerja. Je odsoten (ne le fizično, temveč tudi duhovno)? Je drugačen, spremenjen? Se vam izmika v spolnosti, dotikih, nežnostih? Če boste na to odgovorili pozitivno, potem je s srcem drugje in ste ga že izgubili. Če boste na to odgovorili negativno, potem še imate možnost, da razmerje ohranite, a najprej se mora pričeti truditi tudi on. Sami ga ne boste mogli rešiti. Kvečjemu boste še naprej vztrajali v situaciji kakršno imate sedaj.

Postavite si še par vprašanj, ki so bistvena za dober odnos… Imata s partnerjem podobne poglede na svet, podobne ali enake vrednote in prioritete? Vaju družijo enaka zanimanja in interesi? Se imata o čem pogovarjati? Sta po intelektualni in čustvene inteligenci na podobnem nivoju? Sta vajina karakterja podobna, ali pa si gresta pravzaprav na živce? Kaj vaju druži? Če sta si tukaj zelo različna, potem bi na vašem mestu razmislila, ali je smiselno razmerje ohraniti, saj je do razkola med vama prišlo ravno zaradi nekompatibilnosti dveh oseb.

Moram pa reči še nakaj, in sicer, v kolikor bi bilo vajino razmerje dobro, potem nihče od vaju ne bi spustil nekoga tretjega v krog intime. Vprašajte se koliko je vajin odnos v resnici ljubeč, iskren, zaupen. Vprašajte pa se tudi, čemu pravite, da ne morete oditi? Kaj vas zadržuje? Ga ljubite, ali pa se le bojite, da sami ne boste zmogli? Kaj vas veže na tega moškega? Bodite najprej iskreni do sebe in se vprašajte, ali ste sposobni oprostiti in pozabiti, ali pa boste le do konca življenja mrcvarili sebe in njega.

Pozdravljena Masas!

Na vašo temo še moram nekaj pripomniti. Citiram kar ste napisali:
“Pred kratkim mi je priznal da se videva z drugo in da mu je žal. Da je zmeden, da je spoznal da me ima rad. Vendar tudi do njej nekaj čuti. Kaj to je ne ve. Ne more se odločiti!”

Pod točko 1
Le zakaj ste tako poetični in ste napisali, da se videva z drugo? Česa si nočete priznati? Česa ne želite videti? Kaj se dobiva z njo na čaju, pri športnih aktivnostih, ali pa sta v ljubezenskem odnosu? Nehajte se slepiti!

Pod točko 2
Radi imamo svoje sodelavce, svoje prijatelje, in vendar z njimi ne živimo. Če vas ima rad samo kot osebo je to premalo za dober partnerski odnos. Nehajte se slepiti. Če vas vara, vas ne ljubi. Pika, amen!

Pod točko 3
Ja, seveda je zmeden, saj ste ga zasačili. To so pa zelo neprijetni občutki. Predvsem zato, ker mora vsled tega človek nekaj narediti. Če boste pametni se boste odločili prav. Vendar najprej se vprašajte koliko imate skupnega s tem moškim. Je bila morda storjena napaka že v samem začetku odnosa in ste si izbrali napačnega, zdaj pa vztrajate v tem odnosu čeprav ni nihče srečen? Bodite iskreni in ljubeči do sebe.

Pod točko 4
Kot sem napisala že v prvem postu… On prav dobro ve kaj čuti do te ženske.

Pod točko 5
Strah, občutki krivde in dolžnosti so sestavni del odnosov, ki so nezdravi, v katerih ni zaupanja in ljubezni, temveč le čustveno izsiljevanje. In pri vas sem dobila občutek, da gojita takšen odnos.

Zdaj pa se vprašajte čemu ostaja z vami in vi z njim. Je odločitev za vztrajanje plod vašega izsilevanja in morda njegovega strahu, da boste kratili njegovo pravico do stikov z otroci? Mu na kakršen koli način izkazujete, da bo doživel pekel, če se bo odločil drugače? Mu morda nabijate občutek dolžnosti, da mora poskrbeti za vas, ker sami ne morete, ali nimate kam oditi? Če je tako, potem se ne čudite, da vas ne spoštuje. To njegova njegova prevara tudi kaže.