Spoštovani !
V vsem blišču in bedi svojega življenja iščem nasvet, mnenje , mogoče samo kakšno besedo, da bom verjela, da zmorem. V 40 letih sem preživela veliko burnih scenarijev , od spolne zlorabe
očeta v otroštvu , pretepov , zmerjanja, ničevosti…. rastla ob hladni materi,kateri nisem nikoli dovolj ustregla, čeprav sem se trudila do onemoglosti…. Zlorab sem bila deležna kasneje tudi kot najstnica od različnih moških ( tudi učitelj je bil med njimi ) .Zaupati nisem imela komu, zato sem vsa ta ponižanja zaklenila vase. Poiskala sem si pasivne moške ( tudi alkoholiki so bili med njimi ), take, da jih kot ženska najbrž sploh nisem zanimala….Zbežala sem iz dveh vez, z dvema otrokoma – fantoma , za katera sem živela. Končno sem spoznala moškega , ki mi pomeni resnično vse . Po poroki smo razširjeno družino povečali še za punčko in vložili ogromno
truda v medsebojne odnose. Mož je fanta lepo sprejel , meni je dal zaposlitev , dom, varnost ,skratka vse česar sama prej nisem bila deležna. Dal mi je čutiti, da se je v meni končno prebudila ženska kot bitje in ne samo kot nekdo, ki ga po uporabi odvržeš… in kaj mi torej manjka???? Moji strahovi so ostali. Razjedajo najino vezo, samo upam lahko, da bo obstala, sram me je, ker ne zmorem prerasti tega. Prebrala sem že ogromno knjig , med njimi tudi Pogum za okrevanje, krajši čas obiskovala tudi terapevta , ker sem hotela premagati te moje demone, vendar sem zaradi nestrinjanja moža prenehala s terapijo. . .
Moj mož je uspešen podjetnik, priden, skrben , šarmanten – zaradi tega tudi “magnet ” za ženske. Kot mi je omenil , obožuje ženske, rad tudi flirta , omenil mi je tudi razne” posteljne fantazije”, da bi mogoče pripeljal še kakšno žensko ali par v najino posteljo. Pa smo tam!!!! Prevaral me ni , o teh stvareh se veliko pogovarjava in menim, da je preveč odkrit, da bi mi lagal . Tukaj se začnejo oglašati moji demoni…. Trpim vsakič, ko gledam , kako se spogleduje , kako gleda mlada postavna dekleta.Na raznih dogodkih name kar malo pozabi, če je katera atraktivna,izzivalna v bližini . Pa začnem moledovati , prositi , težiti ….
Počutim se odveč – kot , da si ga ne zaslužim . Kot da sreča ni moja pravica…. V strahu, da ga izgubim , se razdajam zanj , skrbim za to, da izgledam dobro, ker je to zanj zelo pomembno .
Po 10- ih letih mi vsak dan srce razbija, ko se pripelje na dvorišče , zjutraj mu nosim kavo v posteljo , da se lahko v miru pogovoriva , ker se potem malo vidiva . Sedaj grem na korekcijo viseče kože na trebuhu , ker me je pred njim sram , ko se slečem. Njega to moti, ker so mu všeč čvrsta telesa… Omenil pa mi je , da imam tudi povešene prsi. Pa je bil zopet hudič. Še ena kaplja na nizko samopodobo.Čeprav sem po mnenju drugih zelo privlačna, sem v sebi grozna.
V drugih ljudeh vedno najdem nekaj lepega, sebe kritiziram. Mojega moža sem posadila na oltar, sama pa klečim ob njegovih nogah… bojim in tresem se zanj.Ampak morim ga s svojimi izpadi , strahovi in to želim korenito spremeniti. Na terapije ne morem hoditi več, ker se on s tem ne strinja. Sva se veliko pogovorila o tem in pravi, da to lahko sama premagam. Jaz pa ne vem kako . Kako naj se rešim teh ” razdiralnih” demonov v sebi , kako naj premagam to trpljenje, ki ga občutim , kako naj počistim te grozne strahove v sebi, ki bodo zadušili mene in njega? Kako?????
Iz srca vam hvala, če si boste vzeli svoj dragoceni čas in iz te moje zmedene zgodbe lahko kaj razbrali. Ter mi mogoče bili pripravljeni posredovati vaše realno mnenje .
Lep pozdrav vsakemu posebej!

Pa saj meni ta moški se po tvojem opisu sploh ne zdi predan! To, da je na zunaj tak in tak (podjetnik, šarmanten itd.!), nič ne pove o njegovi predanosti do ženske, v tem primeru do tebe! Jaz bi tvoje strahove bolj resno vzela, nikakor niso tu po naključju – saj ti vendar jasno kaže, pred nosom ti kaže, da je vajina zveza odprta za vsako, ki pride mimo! Ti to prenašaš, prepričana da moraš samo odgnati svoje strahove in sebe preurediti?! Kvečjemu se mora on!!
! Pa tudi se mi zdi, da ni slučaj, da ti ne pusti na terapijo (mar ima sploh to pravico?! zakaj mu toleriraš takšno prepoved?!) – očitno mu sploh ne bi pašalo, če bi ti kaj pomagalo, če bi ti kaj pri sebi spremenila. Zamisli se sebe samozavestno, z zaupanjem vase itd in se postavi ob njega – kako bi se utegnil počutiti ob takšni tebi? Kaj pa če s tabo ni nič narobe in je z njim?
Ta moški nima ničasar, to kar “ima” je samo krinka! Ti samo še vedno ne verjameš, da si zaslužiš boljše, samo to je problem! Postavi na oltar sebe!

Spoštovana gospa,

vaše otroštvo je bilo res težko – polno žalosti, besa, občutkov krivde, strahu in sramu, poleg tega pa nemega krika do matere, ki bi vam morala pomagati, pa vam ni. Zlorabe otrok so namreč kaznivo dejanje in tovrstne storilce se prijavlja! Nikakor ni nenormalno, da vas ti “demoni”, kot imenujete neizgovorjene notranje strahove in bremena, ki ga nosite, preganjajo, dušijo in vas ne pustijo na miru. Ne morejo vas, dokler ne boste z njimi jasno in odkrito razčistili – da boste o svojih težkih izkušnjah spregovorili osebi, ki ji zaupate, ki vas ne bo obsojala, temveč slišala in sprejela. Šele takrat boste začeli počasi in po malih korakih živeti, vse dotlej boste žal ostajali vpeti v pretekle negativne vzorce odnosov, katere ste živeli nekoč ob starših. Žal se vam zgodba z vašim možem nevede ponavlja, saj se ob možu počutite zelo podobno kot nekoč ob očetu (čeprav si morda tega ne upate priznati). V nobenem vidiku vas ne spoštuje kot ženske in žene, temveč vas z vsakim svojim dejanjem in mislijo drži ujeto v pasti svojih skritih želja in pričakovanj, katerim ste do sedaj nemo sledili – za vsako ceno oziroma za ceno tega, po čemer že vse življenje hrepenite: sprejetosti in želenosti s strani moškega – žal pa vam vaš moški ponuja še vse drugo: nespoštovanje, poniževanje, nesprejemanje (terapije mu niso všeč!?), sodelovanje v podlih in ponižujočih posteljnih igrah, neupoštevanje vas kot človeka…

Čeprav ste v preteklosti doživeli hude zlorabe, katerim bo enkrat potrebno dati eno mesto in o njih spregovoriti, morda čutite, da se le-te kar ne nehajo. Dokler se ne boste o njih iskreno razgovorili in razjokalo o vsem, kar vam leži na duši (ter tako sebe notranje razbremenili), se zlorabe in prevare ne bodo nehale. Ljudje vas začutijo in nevede prevarajo ali zlorabijo vaša čustva in misli. To, kar počne vaš mož – odkrito flirtanje – ni nič drugega kot čustvena afera. Pri tem najbolj prizadene vas, saj vas neposredno ponižuje, sramoti in vam daje občutek skrajne nepomembnosti ter odvečnosti. Vsaka na vašem mestu bi se enako počutila, ker so ti občutki res vsi tam. Ne vem pa, koliko vas to res močno prizadene, saj so tiste otroške zlorabe verjetno vzbujale podobne občutke. Morda nočete sprejeti in verjeti, da imate ob sebi znova moškega, ki ni iskren, temveč vas nehote in nevede ponižuje, vara in sramoti. Tudi njegove želje o umazanih posteljnih igrah mejijo na sprevržene spolne fantazije, ki vzbujajo ponižanje, gnus in sram. Njegovo razmišljanje in vedenje bi v nekaterih vidikih lahko povezala z vedenjem vašega očeta, ki je bilo docela sprevrženo, zlorabljajoče in zato kaznivo. Kot otrok namreč ničesar niste morali narediti, morda ste se bali, da vam nihče ne bi verjel, zato pa vam polagam na srce, da danes kot odrasla ženska lahko dosežete vse. Lahko ustavite nedojemljive želje in zahteve vašega moža po “totalni preobrazbi”, kajti s tem vas v prvi vrsti ponižuje in ne sprejema, karkoli pa boste spremenili, boste to storili proti svoji volji in izključno v želji, da bi mu ustregli. Sama menim, da je vaš mož človek, ki v svoji notranjosti ni zadovoljen sam s seboj in dejansko ne sprejema samega sebe, zato mu flirtanje in potrditve mlajših žensk toliko več pomenijo, saj mu dvigujejo lažni občutek njegove vrednosti in želenosti (ki pa v resnici ni prava).

Iz srca vam želim, da najdete človeka (terapevta-terapevtko), ob katerem se boste dobro in predvsem varno počutili, ki ne bo zlorabil vaših besed, temveč vam iskreno pomagal, vam prisluhnil in ovrednotil vse vaše zlorabe ter doživljanja, saj vam bo samo takšna (živa) izkušnja zares pomagala spremeniti stare “travmatične” vzorce, ki vas še danes nevede spremljajo. Ta izkušnja bi vas okrepila kot žensko, vam povrnila samozavest, samospoštovanje in samozaupanje, kar ste nekoč kot deklica skoraj povsem izgubili. Ravno tega se boji vaš mož, zato vam terapijo povsem odsvetuje, saj on ob sebi potrebuje ponižno, negotovo in podrejeno žensko, ne pa žensko, ki bi bila močna, stabilna in bi si zaupala. S takšno negotovo žensko lahko vseskozi manipulira, močne ženske pa bi se ustrašil. Sami ne boste morali ničesar rešiti, saj ste to že izkusili v 40 letih, pri čemer ste prebrali tudi številne knjige, pa se vseeno ni nič spremenilo. Pomemben je odnos s sočlovekom in razumevanje tega, kar se je res zgodilo in kar se vam dogaja v življenju. Ko človek razume, zakaj se mu nekaj ponavlja, je to lažje spremeniti.

S svojim razdajanjem in “klečeplazenjem” za možem trošite svojo energijo, katero bi morali usmeriti drugam. V vašem življenju in odnosu do moža se bodo stvari začele spreminjati šele takrat, ko boste prišli do jeze in besa na moža. Sama jo lahko začutim takoj, vi pa se trenutno najdete med občutki krivde, nemoči, negotovosti in strahu – jezo še zanikate in se jo ne upate izraziti – kot takšni ustrezate možu in vas tolerira. Ko se boste enkrat razjezili nanj in od nekaterih stvari ne več odstopili, se bo nekaj spremenilo, saj bo vaš mož začutil, da ste drugačni.

Tudi sama vam želim in se strinjam s predhodnico, da čimprej sebe postavite na oltar in začnete ustvarjati življenje zase, ki ga boste zares lahko sproščeno živeli in uživali, ne pa da ste stalno previdni in napeti ter nervozni, komu in kdaj boste ustregli. Ustrežite najprej sebi in deklici v vas, nato pa pojdite s svojo družino naprej. Želim vam mnogo poguma in verjemite, da se v živeljenju res lahko doseže stvari, ki prej izgledajo povsem nemogoče. Srečno!

Spoštovana jocker!

Ob prebiranju opisa dobim občutek sesedanja vase, toliko žalosti in krivice. Kakor, da vam je odraščanje izsesalo sleherno moč zase in svoje želje in potrebe. Niti ni začuda, da nam na misel pride, »Pa kakšno je življenje, če mora človek biti zadovoljen in hvaležen z mrvico pozornosti!?« Ja, tako obupno zveni vse skupaj, kaj? Toda vi ste se vendarle odločila ukrepanje, da bo jutrišnji dan za vas lep, miren in zadovoljen. Da si boste nabrala moči. Tako izberete naslov, »PREOBRAZBA-NUJNO«. Opišete bolečine iz otroštva, ki se vam v podobi nemoči, samoobtoževanja in krivde kažejo pred očmi ob partnerju, ki ga dobesedno častite kot boga. Marsikateri moški bi vašemi partnerju lahko na prvi pogled zavidal, toda vaše trpljenje je dokaz, da videz vara.

Zato bo preobrazba, ki si jo želite, morala biti duševna in globinska. Povsem sem prepričan, da je to tisto, po čemer pravzaprav hrepenite in ne nesmiselno in iluzorno pomlajevanje telesa z raznoraznimi posegi vanj. Namreč, zlorabe in travme, ki smo jih preživeli v otroštvu lahko tako globoko zarežejo v samopodobo ter zaznavanje in dojemanje odnosov, da nam svet dobesedno obrnejo na glavo. Ne podcenjujmo sebe in svojih življenjskih izkušenj!

Ko gre za iskanje rešitev bi vam toplo priporočal, da pričnete z dejavnostmi, ki vas bodo sprostile, tako da ohranite stik s seboj. Če se resno lotevate svoej stiske, ne boste mogla mimo odločitve, da nadaljujete s terapijami, ki vam bodo pomagale do notranjih moči za soočanje z bolečino zavrženosti in zanemarjenosti. Namreč, vse, kar opisujete, da se vam dogaja, je odmev preteklosti v tukaj-in-zdaj odnosih. Vsi strahovi in groza, ki vas pretresa v partnerstvu so del preteklih izkušenj, ki vam pačijo dojemanje stvarnosti. In tega se vam ni treba sramovati, le sprejeti je potrebno, da so rane nezaceljene in dokler bodo takšne ostale, toliko bolj boste garala v iskanju tolažbe na nezdrav način – da se boste dajala v nič, druge pa častila. Nikar ne delajte tega sebi.

Nekoč ste bila otrok, ki je doživljal gorje in krivico, prestala, prenašala in še danes prenašate ogromno sramu, gnusa, krivde do sebe, da ste pripravljena travme in zlorabe podoživeti, samo da začutite, da obstaja trohica upanja za vas. To je povsem ne-varno. Vi namreč niste pretekla zloraba z vsemi bolečinami vred, ampak oseba z dostojanstvom, ki še vedno nosi bolečino. Pretekla bolečina narekuje dojemanje, ki je lahko tukaj-in-zdaj močno popačeno, ne da bi se tega zavedali. Zato je te vzorce potrebno globinsko spremeniti, sicer boste kar najprej nevede iskala lažno oz. nepristno sočutje. Podati se je potrebno v terapevtski proces in na varen način ozavestiti pretekle izkušnje. Da se boste končno pričela CENITI. Recite STOP nesmislom in nebulozam okrog oboževanja drugih in zaničevanja sebe. Pričnite slediti sebi, resničnim potrebam in svojim občutkom.

Še nekaj: z vašim izgledom in telesom NI NIČ SRAMOTNEGA, ne glede na partnerjevo nedopustno vedenje. Da ne ostane v pozabi, namreč to, kar pravi in počne partner je za resničen ljubezenski odnos nedopustno: flirtanje, neprimerne opazke, zasramovanje vašega telesa, fantaziranje itn. pa vse do odsvetovanja vsakršne strokovne podpore. Če sledite sebi, boste prej ali slej začutili, da je ravno v takšnem početju ogromno sramu, gnusa, poniževanja, zavrženosti, obtožb, zamenjanosti … skratka, vsega tistega, kar vi poznate od prej! Toda, temu boste morala VI POSTAVITI MEJO. Kako želite da se ljudje vedejo do vas?

Ne delajte si utvar, da boste ohranila zvezo s tem, ko boste »klečala pred božanstvom«. To mračno podobo prepustite poeziji, umetnosti. Vi živite življenje, pričnite ga živeti tako, da boste odstranili pajčevino, ki vam kazi pogled naprej. Osvežite ga, prevetrite in si s strokovno pomočjo naberite moči za zdravo samopodobo. Da boste lahko tudi sama sebi dobra družba. Strahov ni možno kar pregnati iz življenja, potrebno jih je najprej sprejeti, jih razumeti od kod so in kam pravzaprav sodijo, šele potem boste lahko začutila, da se z njimi naučimo živeti, ne da bi nas »pekle kosti« kot nekoč. Ne da bi morali klečati in usihati pred lastnim življenjem, pred odnosi in ljubeznijo.

Morda boste za lažje razumevanje tega, kaj se dogaja s telesom in človekom po travmi brali Alice Miller, Upor telesa (2005) in pa Tanjo Repič: Nemi kriki spolne zlorabe (2008). Vsekakor pa ponovno toplo priporočam obisk bližnjega zakonskega in družinskega terapevta. Barva jutrišnjega dne bo odvisna pretežno od vas in bolj ko se boste zanesla nase, bolj bo življenje barvito.

Srečno!

Prvo kot prvo, ne vem zakaj se tako bojiš za takšnega klinca kot je on. Na otar ga postavljaš? Saj niti ni vreden.
FLIRTA Z drugimi – In ti to prenašaš- TO NE RABIŠ prenašati – Še manj pa trpeti!!

Ne rabiš se mu podrejati, in NE rabiš ga postavlati na oltar- groza!!

Kaj bi ti svetovala neki kolegici, če bi ona to napisala kar si ti? Vejetno isto kot jaz- tip je kreten!

Flirta z drugimi, daje opazke in ti pol takoj zaradi NJEGA letiš na operacijo (za bruhat, res!!, jaz bi ga tolk nadrla, da škoda besed!), razvajaš ga sam zato, ker se bojiš, da boš takšnega idijota izgubila…

Kakšen odnos sploh zahtevaš od moškega do sebe? Takšen, da te lahko skoz ponižuje?

A bi prosim še naprej sama hodila na terapije, ker tip ti jih je ziher prepovedal, lih zato, ker noče da rataš bolj samozavestna. Točno tako kot so ti terapevti napisali… tebe se ne boji, močne ženske bi se pa ustrašil..

Vse to si pomoje upa samo pri tebi, ker vidi kaka si, sej sploh ti nimaš neke svoje volje, dejansko delaš vse kar on hoče….ko lutka si.

Kaj pa sinova tvoja? Kak zgled jima dajeta obadva skupaj? Gledata tebe kot eno ponižnico, in njega ki je “veliki mačo” ki lahko dobi vsako in flirta….

V glavnem veš kaj bi blo najbolj zate, kako bi res lahko zaživela in ratala bolj samozavestna, brez,da ti nekdo najeda, da ti karkoli fali na telesu – TAKO DA GA PUSTIŠ, še prej pa mu poveš vse kar mu gre, ker se nosi mal preveč visoko!!

Kaj ti delaš z tem “dedcem”?

To ni d od dedca, ženska moja!

Daj pojdil,živi zase, pejt k terapevtu in poslušaj sebe ne njega – ker on te ne posluša, on posluša samo sebe, niti te ne spoštuje, on je KRETEN!
Nikakor ga dajati na oltar, raje v sod!
🙂

Tako je. Sploh zakaj ga poslušaš?

Draga Jocker,

v pomoč pri premagavanju notranjih strahov, demonov, kot pišete, ki se vedno znova zbudijo in delajo življenje težko, je modro vključiti poleg terapevta tudi zdravljenje fizičnega telesa. Kajti vsi ti strahovi, vsa ta ponižanja, sram, gnus, biti izdan od staršev, neupoštevan, zlorabljen, vsa ta težka občutenja, vse to nekako ostane zapisano v telesu in telo postane trdo, neobčutljivo. Alice Miller v knjigi Upor telesa dobro predstavi, kako si telo zapomni vse težke stvari, ki smo jih doživeli.

Obstaja nekaj metod, ki znajo prebuditi dobesedno zaklenjeno, zakrčeno telo in zelo dobro preženejo tesnobo, strahove pa tudi telesne bolečine npr. biodanza, občuteni ples (danza sensibile),…. Ena izmed njih je metoda feldenkrais, s katero se človek uči počasi čutiti posamezne dele telesa in osvaja nove načine gibanja, predvsem pa se telo sprosti, zlasti zakrčene mišice. Na vašem mestu bi poiskala izkušeno terapevtko te metode (poiščite jo na spletu) in bi si privoščila nekaj individualnih tretmajev. Sproščeno telo pomeni sproščene misli in človek naenkrat opazi vse, kar se mu dogaja v čisto drugačni, bolj realni luči. Morda je to dobro izhodišče za vašo preobrazbo, da se boste lahko povezala s svojo jezo in naredila odločnejše korake v svojih odnosih. Naj vam vaše telo pomaga pri tem namesto da vas zadržuje na mestu.

A želiš svojim otrokom dati takšen zgled, da oče lahko ponižuje mamo, mama pa ga postavlja na oltar in se poniža pred njim?
Vse se iz primarne družine prenaša na otroke, kaj misliš, kakšna bosta tvoja sinova,ko bosta imela svoje partnerke – čisto možno, da enaka kot je tvoj mož.

In tvoja hči bo ista kot ti.

Upam, da ji to ne želiš.

Pozdravljeni vsi skupaj !

Na začetku topla hvala za vaša mnenja, prav presenečena sem nad vašo urgentno pomočjo…
Iz vsake posamezne teme bom probala nekaj izluščiti , za to pa potrebujem čas .
Resnično sem hvaležna za vaš odziv , vesela, da obstajajo ljudje , ki si vzamejo ” brezplačni “
čas za pomoč neznancu . A pravijo , da je vesolje bumerang , zato bom to nekoč vrnila….
Z možem sva bila na seminarju avtohipnoze in tam sem včeraj izvlekla iz koša listek, na katerem je pisalo , da se bom to jesen začela imeti rada … Torej, je nakaj nad nami. In
življenje ni reka, ki teče po strugi , kot je zapisal F. Lainšček.
Verjemite, sama sem ničkolikokrat pomislila, da bi zbežala iz te veze , kot sem že v preteklosti
večkrat. Človek sam pred seboj ne more uiti.Toda – nekaj v meni pravi , da moram ostati. Mogoče mi je življenje na pot poslalo takega človeka, da ob njem premagam te strahove . Mogoče bom lahko tudi njemu pomagala , da prebrodi te svoje ” fantazije”, ki ravno tako izhajajo
iz njegovega ” bednega otroštva”. Po prebiranju knjige Rezanje spon , mi je malo bolj jasno, od kje njemu te fantazije . Želela bi si , da bi mi uspelo, ker mi kjub trpljenju , ki ga doživljam ob raznih izpadih , ogromno pomeni . Vem , da je to ” čudna ” zveza, toda zanjo sva se doslej veliko žrtvovala , padala in se pobirala . Čeprav ni prav – veliko kompromisov sva sprejela ravno zaradi otrok. Trudim se z vso močjo, da o teh razprtijah nič ne vedo , včasih so deležni kakšnega
nerganja , vendar vedno manj . Starejši fant živi s prijateljico na stanovanju, zaposlen je pri možu in se kot moška zelo razumeta . Na njemu gradi upe za nadaljevanje njegovega podjetja….
Mlajša dva sta vesela otroka , v šoli mi pravijo, da sta zelo srčna , prijetna, vedno pripravljena pomagati , z uspehom nimata težav. Veliko se pogovarjam z njimi , jih crkljam, upam, da nanje ne prenašam svojih strahov , čeprav so otroci občutljivi senzorji …. Mogoče jih samo malo preveč razvajam, ravno zaradi ” prevelikih želja” po topli, urejeni družini. Sama se zavedam in želim, da moram ustaviti te miselne , patološke vzorce, kateri so bili prisotni v najinih primarnih družinah . Kot sem prebrala, da se enkrat neha ta začarani ples, ki ga kot lutke plešemo naprej po rodovih… Vem , da vse kar počnem , ne počnem ravno najbolje , vendar verjemite mi, da bi za “moje ljudi ” premikala gore. Recite mi , da mi bo uspelo . Da se bom nekoč tem forumu mogoče znašla kot ” komentator” , ne več kot iskalec pomoči. Da bom lahko vrnila , kar sem danes prejela od vseh vas…. Ko bom imela dovolj časa za podrobno branje , se še kaj oglasim.
Naj vas Bog ( vesolje) čuva !
S spoštovanjem!

Kakšen napad na avtorico s strani Tenesse, ne moreš verjet. Saj gospa noče tega delati svojim otrokom, zato tudi išče pomoč. Nekateri ne znate pomagat , zato je bolje da se sploh ne javite tu na forumu. Avtorici želim pogum, da se skobaca ven iz takega zakona, ter da zaživi življenje kot si želi in zasluži. Srečno

Spoštovana gospa, na prvi pogled bi človek rekel: madonca si je ta frajer poštimal življenje in lahko navidezno mirno leži, medtem ko njegova soproga pa ne zna poskrbeti zase. Vendar pa je to le fasada, globoko pod njo pa veliko bolečine pri obeh, zato tudi tako vedenje. Lepo bi bilo če bi se lahko srečala nekje na pol poti. Brez zunanje pomoči najbrž ne bo šlo – zakoreninjene vzorce težko prepoznamo, če pa že, jih težko spreminjamo in pri njih vztrajamo. Vaš mož že dobro ve, zakaj se z vašo terapijo ne strinja, vendar bi to bilo prvo kar bi si vi morala zagotoviti. Pa še to: začaran krog se odvija počasi, nežno, s potrpljenjem, na hitro ne gre. Veliko sreče!

Rek “kolikor se cenis sam, toliko te tudi drugi” se kako drzi.
Prenehaj biti predpraznik in bodi na svoji strani. Obdrzi samo
sebe zase, in ne razdajaj se prevec velikodusno, ce ni vracila
oz. pozitivnega odziva.

Častiš ko boga moškega, ga malikuješ, on bi te pa kar odkrito varal, v troje, kakorkoli že. ni čudno, da te razjeda, ker si spet na istem, tvoja čustva so zlorabljena-. Nategovanje kože ne bo nič rešilo, ker on nima morale in vesti, da bi bil vdan in zvest. Spregledaj, čeprav ne boš imela moči se odtrgati stran, ne išči krivde v starih ranah, ker te instinkt ne vara, tu nekaj sploh ne štima.