Lansko leto julija sva bila z malim s strani osebnega zdravnika napotena na specialistični pregled v bolnico k specialistu, saj je bilo zdravstveno stanje sinčka iz dneva v dan slabše. Specialist ga je pregledal in se odločil, da bo sklical konzilij večih zdravnikov, da ugotovijo razlog za težave. To je zapisal tudi na izvid. V zaključek izvida je napisal, naj ga kontaktiram v sredini septembra, saj bo takrat že vedel za termin ponovnega pregleda. Na moje veliko začudenje pa sem po telefonu septembra dobila le skop odgovor, da je zdravnik na bolniški in da bo dalj časa odsoten. Ko sem pojasnila moj primer, pa mi je sprejemna sestra povedala, da ga nihče ne nadomešča in nihče ni prevzel njegovih pacientov. Torej dogovora za konzilij ni bilo. Bila sem čisto obupana. Obvestila sem osebnega zdravnika, kateri mi je predlagal, naj napišem pritožbo bolnici, priložim izvid in prosim, za čim prejšnjo obravnavo. Vse to sem storila in poslala s povratnico v bolnico. To je bilo lani v sredini septembra in imam tudi podpis, da so pošto prejeli. Odgovora bolnice nisem prejela, za to mi je osebni zdravnik napisal novo napotnico za drugo bolnico, kjer pa smo že v mesecu dni ugotovili diagnozo in pričeli z zdravljenjem. Odgovora iz prve bolnice pa še do danes, skoraj leto dni, nisem prejela.
Povejte mi, kako lahko bolnica ne pošlje odgovora in kako se lahko zgodi, da ko zboli zdravnik le tega nihče ne nadomešča? Kdo je tu odgovoren? Kaj bi bilo, če ne bi sama s pomočjo osebnega zdravnika poiskala drugega specialista, da je začel z zdravljenjem mojega otroka? Ni mi jasno, da imam v roki izvid, na katerem piše, da bodo otroku pomagali, potem pa so na njega čisto pozabili in ne le to, bili so opozorjeni z mojim dopisom, pa se niso zganili. Povejte mi, ker želim, da nekdo za te stvari nosi polno odgovornost, kaj lahko storim? Odločila sem se, da jih bom ovadila.Hvala.

Spoštovani!

Zahvaljujemo se vam za postavljeno vprašanje!

V najkrajšem možnem času vam bomo pripravili odgovor. V kolikor se strinjate, bomo odgovor v celoti objavili na tem forumu, če pa tega ne želite, vas prosim, da nam sporočite zasebni elektronski naslov.

Za dodatna vprašanja smo vam vedno na voljo!

Pozdravljeni!

Podajamo odgovor na vaše vprašanje.

Pri ureditvi nadomeščanja gre za problem organizacije dela dotične ustanove. V skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP) ima pacient sicer pravico do dostopa zdravstvene oskrbe, ki je primerna, kakovostna in varna v skladu z medicinsko doktrino. Primerna zdravstvena oskrba je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami in zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja. Kakovostna pa je tista oskrba, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenja na pacienta. Varna zdravstvena oskrba pa je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi z samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev (6. in 11. člen).

Kadar je torej kršena katerakoli pravica, ki pacientu pripada na podlagi določb tega zakona, ima pacient pravico do obravnave kršitev v dveh postopkih, in sicer pravico do prve obravnave in druge obravnave kršitve pacientovih pravic. Prva obravnava se opravi pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve, druga obravnava pa se opravi v postopku pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve.

Prva zahteva zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe se lahko vloži najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi. Zahteva se lahko vloži pisno ali ustno. Če pa se za kršitev izve kasneje oz. so se posledice kršitve pokazale kasneje, se lahko prva zahteva vloži tudi po preteku rokov, vendar najkasneje v treh mesecih.

Komisija je pristojna za odločanje o drugi zahtevi v treh primerih, in sicer (1) če ni dosežen dogovor v postopku obravnave prve zahteve, (2) če se dogovor, ki je bil sklenjen v postopku prve obravnave, ne spoštuje, in (3) če izvajalec zdravstvenih storitev kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel. Druga zahteva se lahko vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Če izvajalec zdravstvenih storitev obravnave prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.

Poleg možnosti po ZPacP obstajajo še druge možnosti. Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) namreč nalaga dolžnost poskrbeti za nadomestnega zdravnika tako javnim zavodom kot tudi koncesionarjem. Pa tudi po Navodilih za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z napotnico v obveznem zdravstvenem zavarovanju (Občasnik ZZZS AKTI & NAVODILA št. 1, 4.2.2011) mora izvajalec specialistično-ambulantne ali bolnišnične zdravstvene dejavnosti, pri katerem se zavarovana oseba naroči, zagotoviti nadomestnega izvajalca, če je sam začasno ali trajno nezmožen izvesti že načrtovano zdravstveno storitev. O tem pa mora obvestiti zavarovano osebo, in sicer:
– najmanj tri delovne dni pred načrtovano izvedbo operativnega posega,
– najmanj teden dni pred izvedbo ostalih zdravstvenih storitev.
Ta navodila ne opredeljujejo sankcije, če izvajalec ne zagotovi nadomestnega izvajalca. Ker pa ZZdrS nalaga dolžnost poskrbeti za nadomestnega zdravnika, lahko podate prijavo tudi na Zdravstveni inšpektorat RS, ki skrbi za izvajanje določb omenjenega zakona.

Za nadaljnje postopke v zvezi z varstvom Vaših pravic bi Vam svetovala, da se obrnete na enega od zastopnikov pacientovih pravic. Ti Vam bodo pomagali pri poizvedovanju, za kaj Vam niso odgovorili na pritožbo, zakaj niso uredili nadomeščanja ter Vam bodo pomagali spisati pritožbo. Seznam zastopnikov pacientovih pravic najdete na tem internetnem naslovu:
http://www.mz.gov.si/si/pacientove_pravice/zastopniki_pacientovih_pravic/. Vendar pa je potrebno dodati, da varuh ne more biti zastopnik staršev in da je njegova pomoč omejena na zastopanje javnega interesa, ki sicer izhaja iz zasebnopravnega primera.

V primeru če bi se odločili za uveljavljanje kazenske ali odškodninske odgovornosti zdravnika oz. zdravstvene ustanove, je potrebno opozoriti, da morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Kar se tiče uveljavljanja kazenske odgovornosti, sploh ne moremo govoriti o kaznivem dejanju, kadar niso izpolnjeni popolnoma vsi znaki določenega kaznivega dejanja in/ali kadar ni podana krivda storilca. Pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti pa morajo biti podane naslednje predpostavke: protipravnost, škoda in vzročna zveza med protipravnostjo in škodo ter obstoj odgovornosti na strani povzročitelja škode.

Odgovor pripravila:
Katarina Verdnik, univ. dipl. pravnica
članica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok