Spoštovani!
Prosim za vaš nasvet. Spoznavam se z moškim (cca. en mesec), ki je pred kratkim povedal, da se ni pripravljen zavezati partnerstvu. Za sabo ima dolgoletno partnerstvo (20 let) z drugo žensko in od njunega zaključka je minilo slabo leto. Vidi me kot privlačno, zanimivo, inteligentno, z mano bi šel na morje, vendar pa hkrati pravi, da ne ve, kaj bo nastalo iz tega, v smislu da ne more ničesar obljubiti. za naprej Pravi, da mu je v moji družbi zelo lepo.
Na začetku me niti ni toliko pritegnil in sem bila bolj zadržana. On je bil pa vztrajen in mi je pisal maile ter se pogovarjal z mano po telefonu vsak dan. Spolnosti se še nisva šla, čeprav med nama obstaja privlačnost. Sem postavila mejo in to preložila na kasnejše mesece. Njemu je telesni vidik zelo pomemben, vendar spoštuje mojo mejo.
Povedal mi je, da je slabe pol leta nazaj v tujini spoznal neko žensko, s katero sta imela kratkotrajno razmerje, saj je ugotovil, da po dolgoletnem partnerstvu z bivšo ženo potrebuje biti vsaj eno leto sam. Sam je bil pol leta, nato pa sva se midva spoznala. Ko mi je pred nekaj dnevi omenil, da se ne želi ukvarjati s tem, kaj bo nastalo iz najinih srečanj in zanimivih pogovorov, sem ga vprašala, če meni, da bi rabil biti sam “še tisto drugo polovico leta”. Odgovoril je, da ne ve. Meni je ta njegov odgovor povedal, da ja, da bi rabil biti sam oz. da pravzaprav še ni prebolel ločitve. Sama sem pa take vrste ženska, da se ne bi mogla iti neke afere, nekaj neobvezujočega, ker bi me to preveč prizadelo. Nikakor ne bi rada bila na njegovem seznamu afer, saj sama iščem polnovredno partnerstvo. Me mika skupno preživljanje dopusta na morju, vendar se bojim, da bi se preveč spustila v to zvezo (ki mi že na začetku ne zagotavlja nič, razen nekaj prijetnih uric v družbi dobrega moškega), se zaljubila in na koncu bila zelo razočarana, ko bi pričakovala, da bova še kak dopust preživela skupaj, on pa bi mi rekel, da mi je povedal, da se ni pripravljen zdaj spustiti v neko razmerje.
Sprašujem se, kdaj se je moški sploh pripravljen zavezati? Se to zgodi kasneje ali je tako, da se zgodi že na začetku ali pa nikoli? Po kolikem času spoznavanja lahko ženska pričakuje od moškega, da bi bil pripravljen se odločiti glede nadgrajevanja zveze ali zaključka?
Osebnost moškega se mi zelo dopade, zaenkrat sem ugotovila ogromno skupnih točk in pogledov na življenje, je nekaj takega, kar že dolgo iščem.
Hvala že vnaprej za odgovor in lep pozdrav.

Jaz sem dobila občutek, da se mu res ne ljubi ali nima energije ali volje, da bi se on zdaj šel partnerstvo. Kot da bi mu ti bila za popestritev dolgčasa ali za (trenutni) pregon njegove osamljenosti ali bolečine – v tem primeru razumem, da se veseli tvoje prisotnosti, toliko bolj se je veseli! In tudi tvoj problem, tvoja vprašanja razumem, res je zoprno, da te ravno on privlači! Ti se “mučiš z resnimi vprašanji”, njemu je pa morda čisto ravno, važno da te ima in ima eno, s katero uživa (nikakor ne mislim zgolj v telesnem smislu). Jaz sem imela podoben problem, iz ene ali druge strani – tudi meni se je zgodilo, da mi je pomembna samo prisotnost nekoga, ki me vsaj malo privlači, medtem ko mi je zanj, za razmerje v resnici malo mar. Veliko lažje se je s kom zamotiti, če te privlači še toliko bolj, kot pa zdržati svojo osamljenost in druge neprijetne občutke.
Tudi tvoj strah pred ranjenostjo zelo razumem. Ti bi morda tvegala in morda bila na koncu prizadeta, on bi pa bi jo preprosto lahko kratko malo odnesel s stavkom: saj sem ti že na začetku povedal, kako je z mano… Lahko bi bila jezna sama nase, da si si to razmerje “preveč lahkomiselno” dovolila, a najbolj boleče bi bilo, da ti ta jeza ne bi vzela bolečine. Sedaj morda vnašam že preveč svoje zgodbe, a rada bi ti povedala, da te razumem. Ne vem pa, kaj ti je sedaj storiti, zato bom skupaj s tabo počakala na odgovor strokovnjaka (in morda kako dodatno besedo še zame), saj se včasih počutim podobno kot ti zdaj. Lep pozdrav!

Hiti počasi!

Em mesec poznanstva je dovolj, da greš z nekom v kino, na večerjo, za nekaj uric, morda na kakšen izlet, ne pa na dopust. Za skupni dopust je zagotovo še prezgodaj. Z znanci se ne seksa in se z njimi ne hodi na dopust. Za ta dejavnosti morša človeka boljše poznati in mu zaupati. Na tvojem mestu bi se mu prijazno zahvalila za vabilo (če je bilo vabilo), in pojasnila, da sem počaščena s tem, ampak da je zame še prezgodaj. Pokazala bi mu, da je pot do mene še vedno odprta, ampak da bi ga želela prej boljše poznati.

Poskušaj ohraniti poznanstvo na današnji stopnji – skupaj preživeti nekaj prijetnih uric brez obveznosti in s spolnostjo začneš šele, ko se poznanstvo počasi začne spreminjati v nekaj bolj zavezujočega.

Če bo tvoj moški pripravljen na kakšen resen odnos, bo že našel način, da ti to pokaže in pove. Dokler pa ta odločitev pri njem ne dozori, ti preostane le čakati in paziti, da se ne vpleteš preveč in da se imaš pri tem maksimalno dobro.

Mogoče ti bo pomagala knjiga Moški in ženske na zmenku (John Gray).

Spoštovana eva-kamnik!

Zelo dobro se da začutiti vašo razdvojenost. Spoznali ste nekoga, ki vam je všeč, s katerim imata veliko skupnih točk in ki je prinesel upanje, da bi se iz vajinega odnosa lahko razvilo “nekaj, kar že dolgo iščete”. Hkrati ste pozorno prisluhnili sebi in svojemu telesu ter ob nekaterih njegovih izjavah zaznali strah pred tem, da bi se spustili v razmerje, se nanj navezali, nato pa doživeli razočaranje, izdajstvo in zavrženost. Strah vas je teh občutij, potem ko bi mu v spolnosti podarili svoje telo in z njim svoje upe in pričakovanja, svoje spomine in pretekle izkušnje in svojo ranljivost. Vse to prinašamo oz. si želimo prinesti s svojim telesom, pa naj si to dovolimo čutiti ali pa ne. Zato je pri spolnosti tako pomembna varnost in zaveza. Sami to dobro čutite, ko pravite, da “ne želite biti na njegovem seznamu afer (koliko JEZE poleg strahu čutite ob teh svojih besedah!), nekaj neobvezujočega, saj bi vas to preveč prizadelo”. Prav čutite, v resnici je to, kar opisujete (razočaranje po 20 letih, kratka afera v tujini, želja po tem, da bi že takoj na začetku vajinega odnosa vstopila v spolnost … ) je še zelo ne-varno in govori o tem, da bo pri prijatelju potrebnega še kar nekaj predelovanja jeze, razočaranja ter strahu pred vzpostavljanjem novega zavezujočega odnosa. Zato še naprej pozorno poslušajte svoje in ostanite zvesti svojemu telesu, saj je nenadomestljiv kompas za ustvarjanje trajnih, varnih in osrečujočih odnosov.

Verjetno se sprašujete (in z vami lidija1508), kaj storiti? Predvsem ohranjajte sebe in se ne spuščajte v nekaj, kar vam ne zagotavlja varnosti! S tem si boste dali veliko priznanje in potrdili svoje samospoštovanje. Sprašujete, po kolikem času lahko pričakujete, da bo prijatelj pripravljen nadgrajevati odnos in ali je možno, da bo do tega prišlo kasneje in podobno. Dejstvo je, da tukaj trčimo v svobodo in odgovornost drugega in ne moremo vedeti, kako se bo nekdo odločil. Ali bo alkoholik nehal piti? Eden ja, drugi ne. Ali se bo nekdo po globokem razočaranju sposoben znova navezati? Ne vemo zagotovo. Osredotočite se bolj na svoje doživljanje in vaše odzive ob njem, jim res pozorno prisluhnite in jim tudi najbolj zaupajte, ko sprejemate odločitve. Ali se bo odnos razvijal in bo zaupanje rastlo? Bo vse več iskrenosti in ranljivosti? Se bo začel zapletati s pritiski in morebitnimi izsiljevanji? Se bo prijatelj začel umikati? Če boste dosledno in zavzeto iskali varnost v odnosu (ustrezno postavljali meje!), se bo verjetno kmalu začela kazati smer, v katero se bo verjetno razvijal vajin odnos. Ob tem vam bo telo preko čutenj sporočilo, kaj je bolje za vas in kaj lahko pričakujete in dobite v tem odnosu in tudi, katero odločitev je prav sprejeti. Pripada vam varen in trajen odnos, to imejte vedno pred očmi. Za dopust pa nikakor še ni čas, prav čutite.

Če ostajajo še kakšni dvomi in vprašanja oz. sem vas v odgovoru s čim zgrešil, se kar še oglasite.

No, jaz sem pa ta “tujka” izpred pol leta – profil moškega je tako podoben nekomu, ki sem ga pred slabim letom spoznala sama, da me je najprej kar streslo, ker sem pomislila, da je isti. Pa tudi, če bi bil, saj ni pomembno.

Čeprav dejanja štejejo več kot besede, je včasih treba besedam verjet. Če ti govori ne, potem je to zelo verjetno tudi v resnici ne, ne pa mogoče “ne vem”. Meni je govoril ja in kako se mu dopadem in nevemkajševse – pa sva pristala pri nočem in da mu niti nisem všeč. In še druge stvari, s katerimi mi je jasno dal vedeti, da ni več niti neke prijateljske naklonjenosti. Ali pa si jaz to razlagam čisto drugače kot on.

V glavnem, bodo vesela, da so se mu oči odprle ob neki drugi ženski, ne ob tebi, in ne rini v nesrečo.

G. Ganc,
najlepša hvala za odgovor. Sem se odločila, da tole poznanstvo zaključim, ker mi ne zagotavlja tistega, kar si sama v resnici želim. Ja, včasih je res težko izpustiti iz rok, kar se nam dopade, vendar v sebi vemo, da to “ni tisto tapravo” in je treba res zaupat, da bo tudi “tisto tapravo” nekoč prišlo; vse, kar je pa manj, pa ni dovolj dobro.
Hvala tudi vsem, ki ste se oglasile s svojimi komentarji. Mi je bilo lepo brati vaše izkušnje. Ženske, kar spoštujmo se in ne pristajajmo na manj, bi bila moja zaključna misel.
Lep pozdrav vsem.