živjo!
nevem kaj naj storim v zvezi s taščo, ki me neprestano ponižuje ne da bi pri tem izgubila svojega dragega.
vglavnem po dveh letih zveze sva se odločila za skupno stanovanje.ko sem še mislila kako fino in fajn bo ko bova imela svoje stanovanje sem itak čist zagnana pomagala fantu pri urejenju stanovanja nad njegovimi starši. kljub temu da sem jaz začenjala fax in da je bil samo on v službi sma nekako po dveh letih le dokončno uredila stanovanje v prijetno gnezdece kjer naj bi bila skupaj srečna. zdaj ko je stanovanje urejeno pa so se začele prave vojne žaljivk s strani moje tašče, neprestano me žali, vse sem samo človek ne, končno je tudi priznala da nju že od prvega dne želi spraviti narazen. vse kar zna povedat je da je to njena hiša in naj spokama, čeprav poleg tasta in sina ni nikoli mignila zanjo in naj povem da sma (pa tudi jaz sama) veliko postorila tudi okoli hiše ker je bilo vse zanemarjeno in poraščeno da je zgledalo prav grozno. mislim da to počne ravno zato ker ima še eno hčerko katera mi je že predno sva do konca uredila stanovanje povedala da naj bi ona živela gor magari je moj še ko je bil sam na grobo uredil prostore (stene, strope in majhno sobico). da bi le imel mir pred svojo nemogočo mati. torej se je dobro zavedal kakšna je njegova mati pa je vseeno želel živeti nad njo. mogoče pa le ne bi urejala stanovanja če ne bi bil tast tisti ki je dal pobudo za to, sam pa tak ni nič doma k mu žena skoz najeda.
Problemi so se začel z njenim stalnim tekanjem po najinem stanovanju in vtikanjem v najino življenje in jaz sem to prenašala, dokler ji kdaj pa kdaj na njeno pametovanje nisem povedala svojega mnenja takrat sem postala vse najslabše. zdaj pa že kar direktno pride do mne in me žali češ da sem jst lajdra spremenila njenega sina, ne zaveda pa se da si je sama kriva ker žali vse povprek a istočasno zahteva od vseh spoštovanje.
sj nevem kaj mi je bilo, vsi so mi že prej govorili kako nemogoča je ta ženska, z nikomur se ne razume, niti s svojo niti z tastovo žlahto…jaz pa sem mislila da le ni tako hudo. zdaj si želim oditi domov k svojim saj za čas ko ne našparam dovolj za svoje stanovanjce pa mi moj prvai da ne gre z mano (kljub temu da tudi njega podi in žali) saj kot pravi je raje v svojem stanovanju kot pri naših kjer imam jaz le majhno sobico. nevem kaj naj storim ali ostanem tukaj z njim ali pa grem sama domov. ker delam še fax ne morem veliko zaslužiti in ob omembi skupnega najemniškega svtanovanja mi moj le pravii-maš denar da ga boš plačevala? ne to nimam zato si želim domov k svojim vsaj dokler ne končam in grem v redno službo, pri nas se zelo dobro razumemo in imajo ga zelo radi pa vseeno noče it. zdaj imam občutek da bo tašči le uspelo doseči svoje in naju spraviti narazen, ker tega ne prenesem več. jaz mu sedaj samo pravim, da če bo šlo tako naprej se bo moral odločiti ali luksuz (svoje stanovanje) ali ljubezen. nevem kaj naj storim in kako naj v tej situaciji sploh ravnam. prosim za pomoč

Spoštovana,

zelo poznana slovenska zgodba, ki se odvija med sinovi in njihovimi materami, s katerimi so globoko zelo močno povezani, hkrati pa jezni nanje, saj nadzirajo in nevede upravljajo njihova življenja.

Rekla bom, da ste že v času, preden ste se preselili, prav čutili in rahlo vedeli, da bodo morda težave, če se preselite, vendar si niste zadosti zaupali in si bolj prisluhnili. In dodajam še, da tudi sedaj sami že zelo dobro poznate odgovore na vprašanja in dvome, ki se vam porajajo, saj čutite, da takšna zgodba ne bo imela srečnega epiloga. Sami ste že pravilno prišli do zaključka, da se bo moral vaš fant odločiti med “ostati v stanovanju nad materjo” ali “oditi stran skupaj z vami”. Vzemite sedanjo izkušnjo za pozitivno, saj je pri njej dobro to, da se je že dokaj na začetku vajine zveze izkazalo, kakšne odnose imate z njegovimi starši in kaj predvidoma lahko pričakujete tudi v bodoče. Morate se zavedati, da se vaša tašča ne bo spremenila in da v njenih očeh nobena ne bo zadosti dobra za njenega sina, vsaka pa bo ogrožala mesto ob njem, za katerega njegova mati (nevede) meni, da pripada njej. Vaša tašča je izredno nezadovoljna in zagrenjena ženska, v preteklem življenju je doživela mnogo poniževanj, kritik, negativnih ocen in spodbijanj pri vsem, kar je želela narediti. Nič ni bilo zadosti dobro, ne glede na to, kaj je naredila. In to je življenje, ki ga ona pozna in živi. Zagotovo je tu vaš fant tisti, ki bi moral jasno in glasno materi se postaviti v bran ter odločno zagovarjati svoja stališča. Tako pa izgleda, da je v precepu, da je rahlo obupal in da jo hkrati želi zaščititi. Morda išče razumske razloge, zakaj je njegova mati takšna, tolaži pa se tudi s tem, da je po srcu dobra (kar je sicer res, vendar je res tudi, da ga nič ne spoštuje, temveč redno ponižuje, temu pa se vaš fant ne zmore zoperstaviti).

Fantova odločitev ali bo ostal pri starših ali ne, bi v vajinem odnosu predstavljala ključni preobrat za spremembe v vajinem življenju. Po tej odločitvi bi vi vedeli, kakšno mesto imate ob njem, saj če se bo odločil, da ostane pri starših, pomeni, da še ni pripravljen stopiti iz dosedanjega načina življenja, ki ga je vajen ter prekiniti in ustaviti poniževanja, ki ste jih deležni vsi. Če bi se odločil oditi stran, pomeni, da takšnega “čustveno uničujočega” življenja ni pripravljen več živeti ter da si želi drugačnih, boljših odnosov od dosedanjih, pa naj stane, kolikor bo potrebno. In to je bistveno! Takšne odločitve, kot je slednja, namreč obljubljajo spremembe in odpirajo pot k bolj zadovoljivim odnosom. So tvegane, ker je človek vajen živeti po ustaljenih vzorcih, so pa edine, ki odpirajo še druge možnosti, kjer se človek lahko izkaže in uresniči ter svobodno zaživi.

Če spregovorim o lastnih izkušnjah, ki jih poznam, vam lahko rečem, da se življenje v hiši vaše tašče ne bo spremenilo na bolje, saj so že vsi, drug nad drugim obupali, nihče pa ni pripravljen tvegati in narediti kak drastičen korak, ki bi to ustaljeno nesrečno življenje pretreslo in prineslo možnost za spremembo. Sami si oblikujte prioritete pri sebi, kaj vam največ pomeni in tisto izberite. V nobenem primeru vam ne bo lahko: če odidete in začnete znova, vam bo ravno tako težko, kot če ostanete v zelo uničujočih odnosih, kjer niste sprejeti in zaželeni. Odločite se za tisto, kar vi čutite, da je za vas dobro in samo temu sledite. Lahko boste brezskrbi, da vam kasneje ne bo žal, sploh če se boste odločili v prid temu, s čimer se vi dobro počutite in v čemer ste zadovoljni. Če v življenju niste zadovoljni, postane življenje brezsmiselno, to pa najbrž ni vaš cilj. Pogovorite se s fantom, premislita vse možnosti in nato uresničite tisto, kar čutite, da bo dobro. Zagotovo je cena človekovega notranjega miru in zadovoljstva neprimerljiva z materialno dobrino, kot je stanovanje ali kaj drugega.

Razmislite pa tudi o možnostih, kako bi poleg študija lahko še kaj zaslužili, ker verjemite, da se da, sploh če imate kakšne cilje, ki jih želite doseči. Seveda pa se je treba zelo potruditi, ampak se da.

Želim vam srečno na vaši poti, vzemite si čas in v miru razmislite, kakšno prihodnost si želite. Če čutite odpor, je ta zagotovo na mestu. Pa pogumno naprej!

Res ne vem, kaj je tej današnji mladini. Imeli bi vse, pa nič se ne bi potrudili za to. Ko greš na faks, greš tudi zato menda, da se malo osamosvojiš od svojih staršev, ugotoviš kdo si in kaj želiš v življenju. Ampak ne, moda je danes takšna, da če se ne držiš ta starih doma, se pa uvališ v mansardo od tašče, ko je pa tako luštno imet svoje stanovanje. Ker pa tašča ne mara male kujonke, bo pa hitro odjokala domov. Pa še jasno ji je bilo povedano, da bo mansarda za hčerko. Doma je pa samo ena sobica ojej.
Najprej odrasti, postani sposobna skrbeti zase, potem pa razmišljaj o skupnem življenju s komerkoli že.

Gospod ali gospa, ki ste napisali ta zadnji post, takih zgražanj in jamranj nad nami je slišati od vseh ta starih razen od tistih, ki svoje otroke HOČEJO razumeti in jim privoščijo ŽIVETI. Taki ne jamrajo nad nami temveč nam prisluhnejo kako nam je, ko nas vi ta stari davite z blagostanjem in vašo “skrbjo” nad nami, ki ima v resnici veliko več veze z VAŠO nebogljenostjo, z našo pa morda sploh nič!
Če je vaša skrb res ta prava, pristna skrb, če ste nas naučili živeti, kje je pa potem razlog,
da še ne moremo odrasti, da se bojimo iti v svet, tudi če bi si tega želeli? Kje drugje naj človek odraste kot ob starših? In če ni odrasel – ali ni to znamenje, da staršev na ta ali oni način sploh ni bilo?
Resnično mi greste na kozlanje! Ne samo, da niste opravili svoje dolžnosti, temveč si še upate godrnjat nad nami in nam pridigat, kakšni da smo, kot da ste vi edini in najsvetejši zgled!
Lahko da ta kritika ne sodi v celoti vam, pa naj velja tisti večini, ki se tako rada oglaša nad mladino in se postavlja s svojo “zrelostjo”! Pridite v naše čase, pa boste videli, kako je!!! Niti to vas ne zanima, s čim se sploh spopadamo! – ne, važno jezikati nad nami, najlažje! Vi ste pametni in veste vse, mi pa smo večno nedorasli zgubljenci! Sigurno vam pride to še kako prav!

najlepša hvala za tako izčrpne informacije saj mi bodo res prišle zelo prav. poskusila se bom pogovoriti s fantom kako naprej potem pa bomo videli.se bo pa vsekakor moralo nekaj spremeniti ker me vse skupaj preveč duši.

Tisti osebi ki je napisala takšno nesramno pripombo pa… lahko je govoriti če nisi v takšni situaciji. trudim se, od osnovne šole dalje že delam preko študenta in od ljudi okoli mene ne sprejmem niti centa. in tisto “vse bi imeli naredili pa nič” ne bo držalo. a mislite da mi je bilo vse podarjeno? kdo pa mislite da je uredil stanovanje?
in ne mi rečt da moram odrastit. zelo hitro sem odrasla, saj moram poskrbet za vsa gospodinjska opravila, v šolo hodim pa še prek študenta delam da kaj zaslužim. je pa težko prihraniti toliko da bi z mojim odšla v najemniško stanovanje saj stane vse od bencina pa do hrane in že sedaj komaj shajava…to ne razumejo le tisti ki jim je bilo vse na krožniku prineseno in takšni pač tega ne bodo nikol razumel pa če še tok razlagam.
imam pa ja hvala bogu tako zlate starše da mi vedno dajo vedet da lahko pridem domov kadar hočem ker bo tam, kakor koli se obrne vedno moj dom. a zaradi tega zdaj nisem odrasla?kakor hočete imam pač starše, ki me razumejo in so mi vedno pripravljeni pomagati in mi prisluhniti.
aja pa da pojasnim še to da je bila mansarda dodeljena hčerki. to sta se spomnili pa prav tašča pa njena hčerka in kot sem že zgoraj napisala je bil tast za to (hiša je namreč njegova) da si uredima stanovanje.
upam da sem dost nazorno razložila svojo situacijo za tiste ki mislijo da sem le mala kujonka čeprav mi ne bi bilo potrebno in hvala tistim ki me razumejo. na srečo tudi takšni ljudje obstajajo.

Pisemce je napisala mladenka, ki se je vselila v mansardo od tašče in začela javkat kakšna ta ženska da je. Te kritike bi bile umestne, če bi to začela pisat tašča, ampak ni. Sama ima grozno zlate starše, pa se mora reva od 15. leta preživljat sama. To dvoje pa tudi ne gre skupaj. Starši so šolajoče otroke dolžni preživljati. Študentke se lahko nastanijo v študentskem domu, ni nujno da imajo avto. Saj v zlatih starih cajtih je bilo tako, sedaj pa je res kriza, ko si študent med študijem ne more kupit stanovanja, pa še bencin je drag.
Dejstvo je, da bi dekle rado imelo že v času študija svoje stanovanje, ki pa si ga ne more sama privoščiti. In ji je povsem normalno, da ji tašča odstopi pol hiše.
Še eno dejstvo pa je, da je njen partner en navaden kekec. Ampak vsega je kriva tašča. Le kako je lahko vzgojila tako idealnega moškega. Čudeži se resnično dogajajo.

si pa ti res eno posebno bitje ka misli da me pozna.ja no razlagaj si po svoje meni itak nisi nič.če pa otrok od 15 leta služi denar še ne pomeni da se sam preživlja le nauči se odgovornosti in ravnanja z denarjem.aja vsi tega ne vete.ija in študentski dom 35km od doma?ja kero budalo pa gre?je pol pa že bencin cenejš.ne pište če ne veste no.ma ka je tašča odstopila bw je hiša tastova. preber si!!mislm eni si kr neke zgodbice ob problemih drugih sestavljajo. bogi/boga vaša bodoča tamlad/tamlada ob takm razmišljanju. in kdo ni potem odrasel?haha pol pa kaka je današnja mladina..kaki ste šele nekateri “odrasli” ki se tako nizko spuščate?

Prav nič te ne poznam in kot drugo nisem kaj dosti starejša od tebe, imam taščo pa mi na misel ne pride, da bi v njeni hiši, ki sta jo zgradilo skupaj s tastom, spraševala, kaj naj naredim s takšno taščo.
Pa pustimo taščo, ko ni nič od nje. tvoje je pa očitno že pol hiše. A je kaj nate pisano? Boš dobila kaj denarja nazaj, če te tvoj zapusti?
Tega ne pišem zato, da bi ti solila pamet, ampak da razmišliš, da mogoče drugi vidijo stvari drugače, da ni samo tvoj pogled na situacijo edini in najbolj pravilen.
Glede na nivo pisanja pa mislim, da ima tašča zelo prav in ji bodo enkrat tudi ostali člani družine še hvaležni.

Joj pa saj sama nevem kje začeti.

Ko človek prebira poste od –pismo no– se kar malo zamisli oz. mene je razjezilo grr.Punca je prosila za pomoč in ne za nepotrebno pametovanje in obračanje njenih besed. Kot da ni dovolj da tašča pljuva po njej, moraš zdaj še ti? Zaradi takšnih ljudi pa nastenjeo nato problemi. Iz tvojega pisanja se resnično vidi, da NE RAZUMEŠ današnje mladine, ker nevem ali si ostala izgubljena nekje zadaj v času, ali pa se samo ne moreš sprijazniti s svojo starostjo. To pljuvanje po mladini je dokaz, da še nisi čisto dorasla današnjemu svetu. Res je da so forumi zato da se poda svoje mnenje, ampak če ga nimaš pa ne pljuvat po drugih. Punca je lepo napisala da si želi oditi vendar pri tem ne želi izgubiti svojega fanta. Torej ji najbrž ni do tega stanovanja?! Dobro je če poste prej prebereš predno pametuješ. Tudi mene zanima če poznaš to mladenko, da toliko VEŠ o njej. In kot da to ni dovolj, se spravljaš še na njenega fanta in starše, mislim halllloooo, saj te ni prosila da ji povej kakšne starše ima. Joj, joj, joj!

In če misliš da so starši slabi, ker otroka že zgodaj naučijo, kako se zasluži denar, se pa pošteno motiš. Le kako bo drugače otrok vedel, da denar ne pade z neba, in da je potrebno za njega tudi kaj storiti? So mogoče boljši starši katerih otroci po cele dneve visijo pred tv in računalnikom ter jih cuzajo za denar? Le kako bo kasneje takšen otrok znal kaj ceniti ko mu pa starši kupijo, kar žel,i ne da bi pri tem kaj mignil s prstom?! Malo se zamisli.Dovolj o tebi.

Nadia pozdravljena!
Na zasebno pošto sem vam, poslala nekaj stvari, ki bi vam znale priti zelo prav. Malo preglejte in me kontaktirajte, če kaj manjka (nekaj mi je nagajalo).

In Nadia ne ozirajte se na ljudi, ki vas ponižujejo, takšni, predvidevam, da nimajo svojega življenja zadosti zanimivega in ga hočejo še drugim uničiti. Namesto da bi najprej pometli pred svojim pragom se zatorej spotikajo ob druge. Dobila ste odlično strokovno mnenje gospe Novak, držite se tega, na ostale se ne ozirajte.Ni se vam potrebno opravičevati, NE PUSTITE SE. Ljudje ponižujejo druge, da bi prekrili svoje napake.
Iskreno upam, Nadia, da sem vam kaj pomagala. Ostanite močna, ne pustiti drugim da pometajo z vami in upam , da se odnosi kaj izboljšajo. Naj vam bo vse skupaj le izkušnja več v življenju, iz katere poskusite izvleči le najboljše. Veliko sreče!

Lp Andreja