partner si želi več seksa kot jaz
Pozdravljeni,
s partnerjem sva oba zelo mlada, ravno oba končala študij, skupaj sva že skoraj eno leto. že od začetka imava samo en problem namreč najini želji po seksu nista enakovredni – on si želi več seksa, kot jaz. na začetku je bil partner zaradi mojega zavračanja tudi prizadet in zaskrbljen, da ga nimam rada, sedaj pa ga moti to, da seksava samo takrat, ko je meni do tega, kar je po njegovem mnenju ne dovolj pogosto. meni se ne zdi, da seksava premalo, saj seksava nakajkrat 2-4 krat na teden, pridejo pa tudi tedni ko samo 2krat. seks je odličen in zadovoljiv za oba, problem se pojavi samo ker meni ni tolikokrat do seksa kot njemu. on bi lahko vsak dan, kar je za mene nepredstavljivo, saj se tako seksa naveličam, me peče in mi resnično ne paše, kljub temu da ga imam noro rada in da uživam v seksu z njim, saj vedno doživim orgazem. Ko partner potoži, da ga moti količina seksa sem jaz jezna, ker mi to očita, on pa se počuti prikrajšanega ker ga ne upoštevam in razumem in seksava samo kadar si jaz želim.
Želim si z njim planirati skupno prihodnost in naju oba skrbi kaj bo kasneje, ker se pri parih dogaja da je z otroci in ostalimi obveznostmi želja po seksu pri nekaterih ženskah še manjša. ne veva kam naj se obrneva, vrtiva se v krogih in ne znava rešiti problem.
je sploh možno da veza s takšnim problemom obstane in kako? jaz se ne morem prisiliti k seksu, njega pa moti da občuti krivdo ker si me želi.
Hvala za nasvete in pomoč že vnaprej!
Spoštovani,
pozorna sem postala na to, kolikokrat ste v pismu omenili besedico seks. Ne vem, ali sem prav razbrala, da seks pri vaju nujno vključuje tudi penetracijo. Če je tako, se mi postavlja vprašanje: Ali ni številnih drugih poti – odvisno od domišljije para pravzaprav neskončno – do orgazma? Seksualnost se lahko izraža na toliko različnih, za oba zadovoljivih načinov. Seveda je super, da vsakokrat dosežete orgazem, ampak to sploh ni merilo, da vse v odnosu teče kot po maslu.
Harmoničnost v odnosu, za katero se bojita, da bo popustila pod pritiskom razhajanj na seksualnem področju, je po moje bolj odvisna od tega, kako sta sposobna drug drugega slišati čustveno. Kako bi bilo, če bi vi res lahko začutili, kako težko je partnerju, ko se mu (tako seveda vidi on) odmaknete, ko pa je seks zanj morda ena najpomembnejših poti do najgloblje povezanosti? In kako bi bilo, če bi on res lahko začutil, da ste tudi takrat, ko vam sploh ni do seksa, čustveno lahko popolnoma, na najgloblji ravni povezani z njim? Kako bi bilo, če bi oba začutila, da se v potrebi po pogostosti spolnih odnosov morda še nekaj desetletij ne bosta ujela (ali pa ne – mnoge ženske se po porodu spolno bolj razživijo, ampak to je odvisno od številnih dejavnikov, ki se jih ne da predvidevati, še manj kontrolirati), da pa lahko ob drugih stvareh, ki vaju povezujejo, zdržita to neskladje, ga pravzaprav vzameta kot preizkušnjo, koliko sta povezana na drugih ravneh, ki so za zdrav odnos veliko pomembnejše od seksa?
Kaj pa, če je stvar preprostejša – ali bolj zapletena, kakor se vzame – in je tole neskladje samo povrhnji konstrukt, ki prikriva globlje konflikte? Eno leto sta skupaj, drugih težav ne omenjate. Toda vsak človek, ampak res vsak, prinese v odnos prtljago iz preteklosti. Morda vidva še nista imela priložnosti, da bi pokukala v svoje kovčke? Ali pa se je vsebina kdaj že pokazala, a sta (eden ali drugi ali oba) raje zamahnila z roko, češ, saj to pa res ni tako pomembno, je preveč neprijetno, se bo že uredilo?
Vse to so izzivalna vprašanja in kot taka so tudi mišljena. Vsakokrat, ko mlad par pokaže željo, da bi delal na odnosu, kjer ni tako rekoč nič narobe, sem vesela njunega poguma, da se soočita s svojimi strahovi, dokler so še majhni.
Zanimalo me bo, kaj bodo imeli na vaš problem povedati drugi, zlasti pa, kako ste se ga lotili vi. Vnaprej hvala, če se boste oglasili.
In začarani krog je sklenjen. On hoče in pritiska, vi ste zvesti vsaj sebi, če “seksava samo kadar jaz želim”, vi prevzemate njegovo krivdo, ker si vas želi, nase. Sami čudni izrazi mi hodijo na misel: bojazen – koliko časa bo fant še potrpežljiv in bo “samo po vaše”?; naveličanost in strah – kako se boste počutili pri fantu, če veste, da bo zopet silil in bo “spet hotel seks”, vzvišenost – kar me je zmotilo: stavek, da vajina želja ni enakovredna. Malce provokativno: od koga želja je višje?! Meni se veliko bolje sliši enakopravna, saj enakopravnost že zelo omili boj za prevlado in moč. Želje in potrebe se spreminjajo; kako bi bilo, če bi namesto pogostosti namenili vprašanje drugim kvalitetam vajinega odnosa. Kako si pokažeta, da se imata rada, kako odreagirata na (ne)usklajene poglede na svet? Kako si zamišljata vsakodnevna opravila? Tudi to navsezadnje sodi h (kasnejši) spolnosti, saj se iz teh usklajevanj vidi tudi vajina spoštljivost eden do drugega.
Predpostavljam,da se vama ne bo obneslo,ker bo prišel dan,ko te bo sigurno začel varati.Če ga želiš obdržati se pripravi na ta del življenja,ko boš objokovala,kak se igra še z drugimi ali drugo.
Druge rešitve ne vidim.Slišim pa pogosto,kako takšni,ki ne dobijo dovolj za svoje potrebe trpijo.Trpita v bistvu oba.
Libido ni enak pri obeh in ta neskladja so velikokrat krivec za skoke čez plot.
Ni najbolj pametnega odgovora na to vprašanje,je pa veliko živčnosti z obeh strani.Strah,te je že zdaj,kako furati zvezo naprej in ta strah se te bo oklenil in oklepal.
Če vse ostalo štima v nulo,ni rečeno,da klapata.Morda pa,kdo bi vedel?
Draga moja !
Če hočeš biti postreška v postelji moškemu, ki mu kar naprej hodi sex po glavi, ti kar bodi. Pri takih tipih je isto kot pri alkoholiki. : 24h na dan sa vbadajo stem , kako zadovoljit svoje potrebe. Tukaj ne gre za ljubezen z njegove strani do tebe, ampak za premoč in nadvlado nad teboj. Sex je nekaj kar bi moralo biti občasno in spontano in ne na ukaz.Pustiga, ni te vredan. srečno.