Spoštovani starši,

vsi, ki imate otroke (ali odrasle s pp), menim, da je skrajni čas, da kaj naredimo v zvezi z veljavo tega zakona, saj se nam in našim otrokom v prihodnje zelo slabo piše, očitno bi si država rada prilastila vse kaj ji ne pripada.
In ko si kot starš ali skrbnik že tako celo življenje na nek način prizadet, ti potem še obrnejo hrbet s tem minimalnim zneskom, ki pa prejemnikom velikokrat ogromno pomeni. Rada bi izenačili prejemnike socilalne pomoči z ljudmi, ki dela sploh niso sposobni. A je to normalno??

Prosim za vaša mnenja, sploh pa, dajmo nekaj nardit.

lp, Helena, mama otroka s pp

Se zelo strinjam. Samo kot kaže bo država itak naredila po svoje. Skrbi me, kako bodo ti ljudje živeli po smrti skrbnika. Če bodo imeli kaj premoženja, potem bo država dobrohotno poskrbela verjetno za kakšen dom za ostarele. če premoženja ne bodo imeli, jih bodo postavili na cesto ali kako? Mislim, da bi bilo potrebno obrniti se na evropski parlament, saj so za Rome lepo rekli, česa vse nimajo v Sloveniji, pa bi morali. No, pa bi morda tudi za te prikrajšane ljudi z motnjo v duševnem razvoju mogoče poskrbeli, ker Slovenija žal ne bo.
Lp

Helena, se strinjam…

Najhuje mi je, ko gledam kako država vzame tam kjer ni …in da tja kjer je….legalno…Pri tem pa smo mi, ki imamo otroke s pp opravičeni do nekih mizernih zneskov, nekih minimalnih standardov pri medicinskih pripomočkih. Ravno zadnjič sem na lastno pest kupila nek stol iz tujine, ki je iz fantastičnega udobnega materiala in mi zelo prav pride….pa sem odštela zanj nekaj več kot 500€…pri nas pa mi rečejo, da tega ne potrebujemo in tega pri nas ni na razpolago – če bi pa bil, bi bila cena, ki bi jo zavarovalnica plačala po mojem 3x višja (ker kradejo…) in tako dalje….da ne govorim o avtosedežih…..

No, sicer sem zašla iz teme, ampak sem se morala malo spljuvat….

Lep sončen dan z vašimi sončki:)

Brez tega zneska absolutno nebi preživela.Se takoj podpišem.

Popolnoma se strinjam s teboj. Ne samo, da bo država naredila naše otroke socialne prejemnike, še marsikaj drugega jim (ali nam) odvzema. Najprej prvo: v bistvu z novo zakonodajo država našim otrokom ponuja denarno malenkost več kot prej, vendar je zraven finta. Ves ta denar bo država nekoč želela nazaj. Problem se pojavi že na začetku, če ima otrok na bančnem računu več kot 500 eur, ali bognedaj celo kakšno nepremičnino ne bo upravičen tudi do varstvenega dodatka in ostane mu samo socialna pomoč. Zato dvignite denar iz računov, dokler je še čas (vsekakor pred 1.6.). Žal nas večino staršev skrbi kako bo z našimi otroki, ko nas ne bo več in jih preživljamo z našimi prihodki, da bi njim kaj ostalo za nadstandard po naši smrti. Imela sem že možnost spoznati odrasle osebe s posebnimi potrebami brez ožjih svojcev. Za njih je vseprej kot dobro poskrbljeno, čeprav si je država (občina) polastila njenega premoženja, zato da je oseba lahko v bivalni skupnosti. Res, da imajo hrano, nastanitev, za silo poskrbljeno nego….kaj pa ostalo? Oseba, ki sem jo spoznala bi glede na njeno hojo nujno potrebovala ortopedske čevlje, na nogah pa je imela plastične natikače(ki so se že zelo nagibali v eno stran), ki jih mi uporabljamo v kopališčih. Na vprašanje zakaj tako, sem dobila odgovor, da so samo take dobili pri Karitasu. O kolenih, kolkih pa nihče ne razmišlja, samo kje do najcenejše obutve.
Če pomislim, da moj otrok še z ortopedskimi čevlji težko hodi…, privarčevati pa mu ne smem nič, če nočem da nas država kaznuje in mu vse pobere zato ker mu je dajala socialno pomoč.

Vsekakor je čas za revolucijo. Rešitev, kot smo videli ni v zbiranju podpisov (Zveza Sožitje jih je zbrala 10 000- brez uspeha), očitno bo potrebno pred parlament in to ne samo enkrat.

Tudi jaz se sprašujem, kam vse nas bo pripeljala vlada. Že tako prizadeti ob drugačnem otroku, se moramo ob številnih problemih potem ubadati še s takimi, ki jih sprejema naša preljuba vlada. Žalostno res.
Upam, da se starši zberemo skupaj in udarimo po mizi. Ker tako enostavno ne gre več. Kar na jok mi gre, ko se zavedaš, da ko nas staršev enkrat ne bo več, bodo naši otroci prepuščeni državi, ki jih bo izkoriščala na najbolj podel način. Bolje da neham pisati, ker iz mene vre jeza in žalost. Se beremo.

Helena, se pridružujem tvojemu komentarju… Sem mamica punčke s pp. Naredila bom vse in verjamem da tudi vsi starši otrok s pp, da bomo preprečili sprejetje tega zakona….
Že tako dovolj vsak zase “trpi”, ne pa da bi še morali naši sončki. Nikoli ne bom dovolila, da se to zgodi, NIKOLI!!!

Skupaj moramo stopiti, narediti sestanek, začeti moramo ukrepati….. in v končni fazi zmagati….

Se še vrnem s predlogi…

Lep dan vam želim in ostanimo pozitivni, uspelo nam bo.
Polona

Tudi jaz poznam primer. Polnoletni punci sta umrla oba starša. Ostal ji je mlajši brat. Punca živi v bivanjski skupnosti. Ko sta starša umrla, je država pobrala polovico celotnega premoženja (hiša in nekaj zemlje), dekletovo invalidnino in pokojnino po starših. Fantu pa so rekli, sedaj nimate več nobenih obveznosti do sestre.
Ampak, ko sestra rabi obutev, spodnje perilo ali celo kopalke za plavanje, kamor jih odpeljejo v bivanjski skupnosti enkrat letno, ji pa mora za to poskrbeti brat, sicer bi šla revica v odsluženih starih sandalih in kopalkah, ki jih bivanjski skupnosti daruje kakšna babica…..
Lahko nas je strah, kakšna bo bodočnost naših otrok, ki niso niti malo krivi, da so se rodili posebni.

Polona, zakon o socialnovarstvenih prejemkih je bil sprejet že lansko leto!!!. V veljavo stopi 1.6.2011. Je pa res, da se navezuje s sprejetjem pokojninskega zakona, tako da še sami ne vedo kako se bo končalo. Vsekakor, tisti, ki že imate polnoletne osebe s PP(ne vem kako je pri ostalih, govorim o osebah z motnjami v duševnem razvoju) bi morali konec marca dobiti iz CSD ja odločbo kako bodo to urejali v prihodnje. Ste kje to dobili?

z vsem napisanim se strinjam…
Vendar pa, vedno se pritožujemo, govorimo kaj bi naredili, konkretnih dejanj in rezultatov pa ni… (ali pa le jaz tako vidim).
Bi se morali dejansko dogovorit kako postopat “proti” državi, da bo tudi učinek, sprememba.
Po drugi strani pa le (pa ne me sedaj linčat, imam sama hudo bolno punčko…) zakaj bi morala država skrbet za “naše” otroke (ko še za osnovne stvari ne zna)? Meni je pač logično, da za svoje otroke skrbimo starši sami, vsak po svojih zmožnostih…

Je kje dostopen osnutek? Ga kdo ima?

Draga moja, tudi ti ne boš večno. Če tebe ne, nas skrbi, kaj bo z otroki, ko nas staršev več ne bo. Je pošteno, da država pobere delež celotnega premoženja po smrti staršev? Je pošteno, da otrok v bivanjski skupnosti vegetira (zagotovljena mu je postelja in hrana)? Je pošteno, da sorojenci v takih primerih še vedno skrbijo za otroke iz svojega žepa, ker je premoženje otroka s PP pobrala država? Lahko pa ga ima brat/sestra tudi pri sebi in ne v bivanjski skupnosti, vendar bo država po smrti otroka s PP vseeno hotela njegov delež. In v ta delež spada marsikaj.
Kje je tu socialna država? Pa ne morejo takih oseb enačiti z ljudmi, ki prejemajo denarno socialno pomoč!! Dela nezmožnost je nekaj drugega kot trajna nezaposljivost. “Trajno nezaposlenemu” bi lahko z ustrezno politiko vendarle našli delo in bi se sam preživljal! Dela nezmožen pa tega ne zmore! Na koncu bo pa država pobrala premoženje enemu in drugemu. A je to pošteno?
Kako morejo takemu prejemku sploh reči socialnovarstveni prejemek? To je kredit in nič drugega!

To ni osnutek, zakon je bil sprejet že lani poleti, izvajati se bo pa začel 1.6.2011. Čudi me, da je bil tako nalahko sprejet, brez polemike v medijih. Bila sem na srečanju društva Sožitje, pa ubogi, nebogljeni starši o tem niso nič vedeli. Izgleda, da z našo populacijo (starši odraslih dela nezmožnih oseb) država lahko manipulira po mili volji.

Spoštovani in pozdravljena Petra!

V Delu, 5. 4. 2011 je objavljen članek Zakon o socialnovarstvenih prejemkih bo prilagojen zahtevam Sožitja.
Zadržali bodo izvedbo zakona in vrnili status invalidnosti, torej tudi nadomestilo za invalidnost.
O tem, kako na tiho in grdo so hoteli izigrati naše otroke in s tem tudi nas, pa sploh nimam besed.

Vse dobro,
Dragica Kraljič

HJA, popolnoma se strinjam s teboj. Očitno se le nekaj spreminja http://www.delo.si/clanek/147002

Zakon je pa tule http://www.uradni-list.si/1/content?id=99232

To ni osnutek, zakon je bil sprejet že lani poleti, izvajati se bo pa začel 1.6.2011. Čudi me, da je bil tako nalahko sprejet, brez polemike v medijih. Bila sem na srečanju društva Sožitje, pa ubogi, nebogljeni starši o tem niso nič vedeli. Izgleda, da z našo populacijo (starši odraslih dela nezmožnih oseb) država lahko manipulira po mili volji.[/quote]

V redu, ampak jaz bi še vedno link, tekst, karkoli …

Vsi presneto dobro vedo, da tisti, ki imamo osebo s PP, nimamo časa za sledenje vsaki malenkosti (čeprav zakon to ni, logično) in verjetno se 2 mes pred sprejetjem kaj dosti narediti ne bo več dalo. Sama imam 2 žalostni izkušnji z borbo za pravice drugačnih – jamrali bi vsi, ko je pa treba zgolj in samo fris pokazat v časopisu ali na TV, povedat zgodbo, povedat, kako ne moreš, kako je res težko, kot sicer jamraš za vogalom pa po forumih, pa nenadoma nikomur več ni “tako” hudo, bodo vsi “že nekak”. Pa nisem tega 1 x doživela. Od takrat dalje tudi jaz skrbim samo še za svojo rit oz. svojega otroka in pazim, da njega skoz spravim, kot vem in znam, ostali naj se pa tudi znajdejo, kot vedo in znajo. Bi društvo, ampak delal ne bi noben, bi članke, samo nihče ne bi prispeval gradiva zanje, bi promocijo, kampanjo, samo nihče je ne bi izvajal oz. bi jo, če lahko ostane anonimen itd itd Tudi ko jemljejo pravico, eno za drugo, je en kup bentenjena, jamranja, ko rečeš “daj, evo, podpiši peticijo, gremo v boj, gremo protestirat” – zviz – nikjer nikogar več. No, sak “tko” hudo pa spet ni. Zakaj torej ne bi, če pa vsi molčimo?!!!!

Še en link kjer si lahko ogledate zakone v pripravi, ki se nanašajo na naše otroke http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/
Še posebno priporočam Predlog zakona o osebni asistenci, ki spreminja položaj družinskega pomočnika ter Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo

Jaz imam samo eno prošnjo – predlagam, da vašim že polnoletnim sinovom in hčeram ne rečete otroci, pa četudi na trenutke delujejo kot otroci – to so osebe s posebnimi potrebami in ne otroci, lahko pa jim rečete sinovi in hčere s posebnimi potrebami – je dosti lepše kot otroci (ki so, mimogrede, stari že več kot 12 let).

Dokler ima kdorkoli starše še žive, je še otrok. Zelo preprosto. Ko ti starši umrejo, nehaš biti otrok -in nič prej.

Torej sem še vedno otrok. Žal. 🙁