Spoštovani!

Imam 22 mesecev starega sina. Njegov razvoj do sedaj je potekal normalno (mogoče je malo kasnil z grobo motoriko, ampak po besedah pediatrinje sodeč, še vse v mejah normale).
Me pa nekaj bega. Slučajno sem na internetu zasledila, da je za otroke z avtizmom značilno, da se radi igrajo z železnico in avtomobili, zavračajo pa igranje s kockami. Ker moj sin počne ravno to, sem sedaj v skrbeh, da se pri njem kažejo kakšni znaki avtizma.
Naj opišem kako izgleda njegova igra z železnico in vlaki, ter z ostalimi vozili. Doma ima železnico z mostom. Komplet vsebuje lokomotivo in vagone, ki se pripnejo na njo. Vagoni so sestavljeni iz različnih kock, ki se nalagajo na vagone. Sin zelo rad pripenja vagone na železnico, na njih nalaga kocke in jih spušča po dolini mosta, oziroma jih poriva pod mostom na železnici in nato naredi celoten krog po železnici. Tako se lahko igra sam mogoče 10 minut, potem pa potrebuje družbo (pride po mene ali moža, da se igramo skupaj). Z ostalimi avtomobili se igra tako, da na njih priklaplja prikolice jih prepelje na drug konec sobe in nato odklopi. Zavija s kolesi levo in desno, jih vozi po sobi, spet sam mogoče 10 minut, potem pa prinese še en avto in ga da v roke meni ali komu drugemu in želi, da se igramo z njim.
Igra se tudi z drugimi igračami, če mu jih ponudim, sam pa najraje izbere vlak ali avtomobile ( igra se še z žogo, obožuje plastelin, se vozi s poganjalcem, rad posluša pravljice in gleda slikice v knjigah – lahko tudi 1 uro, seveda pregledava več knjigic, je pa spospben poslušati srednje dolgo pravljico do konca, rad gleda risanke). Ne mara pa se igrati s kockami. Če mu ponudim kocke, jih kar odrine. Oziroma podira stolpe, če jih jaz sestavim.
Drugače se sin rad druži z vrstniki, se z njimi smeji, igra, skratka išče družbo otrok in jih pogreša, če jih ni v bližini. Očesni kontakt lepo vzpostavi in za svojo starost zelo lepo govori (sestavlja stavke s 3 ali več besedami, njegov govor je popolnoma razumljiv tudi tujcem).
Mogoče bi dodala še eno stvar, ki bi se ujemala z znaki avtizma in sicer se rad vrti (kadar je vesel, ko imamo obisk ali smo na obisku, se vedno parkrat zavrti in zraven smeje). In kadar srečamo ljudi, ki jih ne videvamo pogosto in ga ogovarjajo, se stiska k meni in noče odgovarjat na njihova vprašanja (izgleda, kot da ga je sram), s poznanimi osebami nima težav v komunikaciji (jih prime za roko, jih vabi k igranju, se z njimi pogovarja).
Sin drugače ploska, kaže s prstom,se odziva na svoje ime(no občasno ga tudi presliši, ampak se mi zdi da takrat, ko mu kaj ni po volji), enako je z izpolnjevanjem ukazov. Pozabila sem napisati, da se zelo rad igra tudi z živalmi (jih hrani, daje jih spat, če “padejo” jih poboža in potolaži), če se sin udari, vedno priteče k meni, da ga potolažim,…
Ne vem kakšni podatki bi vam še koristili, da bi vam čimbolj prikazala sina.
Mi lahko glede na opisano poveste ali obstaja sum, da je moj sin avtist?

Najlepša hvala za vaš odgovor in lep pozdrav
Kaj menite glede na opis sinovega igranja z vlakom in avtomobili?

Igra z vlakci NI simptom avtizma.
Mnogi otroci z avtizmom imajo radi vlakce, ampak nikakor pa ni to kakšen znak. Igra otroka z avtizmom se precej razlikuje od igre običajnega otroka. Ponavadi gre za neprimerno igro – obračanje koles na avtomobilčku, opazovanje vlakca od blizu ipd.
To, kar opisujete, je normalna otroška igra. otrok se primerno igra z igračo (vozi vlakec naokoli, nalaga tovor na vagončke). Tudi tisti strah pred neznanci in plahost je za tako starost povsem običajna.
Vrtenje samo po sebi spet ni nič zaskrbljujočega.
Meni vaš otrok zveni kot povsem običajen otrok in po tem kar opisujete, niti slučajno ne bi pomislila na motnje avtističnega spektra.

Papica

v vašem opisu ne najdem niti enega znaka,ki bi nakazoval na avtizem.

LP

Če vas je strah samo zato, ker se igra z vlakci in ne mara kock, vas lahko pomirim. Po tem, kar ste napisala, deček ni niti blizu spektra avtističnih motenj. Igra, ki ste jo opisali je povsem običajna igra otroka. Igra otrok avtističnega spektra je povsem drugačna. Ni igra, ampak bolj zlaganje stvari v vrste – neskončne vrste/kolone, vrtenje koles, odpiranje/zapiranje vrat…

Imam dečka z avtizmom in ne mara preveč vlakov, avtomobilov… vrti pa skoraj vse ostalo, kar mu pride pod roko; plastičen krožnik, vrtavke, svinčnike… in to lahko počne v neskončnost… dokler mu stvari ne odvzamemo. Sedaj je pričel vrteti tudi kuhalnice, vilice, žlice, svinčnike med prsti… to počne tako hitro, da mu je včasih težko slediti…

Torej, že samo to kar sem od vašega sporočila odebelila, negirajo vaš sum na motnje avtističnega spektra, je pa v vašem sporočilu še cel kup drugih informacij, ki, če jih preberete (svoje seveda) ovržejo sum. Drugače pa, diagnoza avtizem ali katera koli druga motnja avtističnega spektra ni samo 1 stvar ali 2 svari iz seznama, kdaj lahko posumite na motnje, ampak eno ali dve lahko rečete, da niso prisotne, vse ostalo pa je…

Želim vam čim manj strahu in čim več uživanja z vašim sinom.

Lep pozdrav,

StarryStarryNight

Papica,

vse so vam že odgovorile predhodnice.

Spoštovani!

Prebrala sem odgovor od StarryStarryNight in me zanima glede postavljanja igrač v vrsto. Moj sin ima tudi sedaj obdobje, ko se velikokrat igra tako, da svoje avtomobilčke postavi v vrsto (enega za drugim) in jih potem tako vozi, da potiska samo zadnjega in ta vse ostale pred njim. Seveda, to ne traja v nedogled, je pa to ena od njegovih iger in pride na vrsto vsak dan mogoče 3 krat. Prav tako včasih postavi svoje živalice v vrsto. Se pa drugače igra tudi ostale igre.
Je to še normalno?

Hvala

toby,
postavljanje v vrsto ni znak avtizma – ampak gre za to, da se otrok z igračami in predmeti igra na neobičajen način. Postavljanje v vrsto je lahko le en opis nenavadne igre.

V vašem opisu ne vidim nič avtističnega.

Tudi sama sem mamica 22 mesečnega fantka in sem zadnji mesec začela ugotavljati, da se moj sin včasih čudno obnaša.

Dva tedna nazaj sva imela redni pregled in cepljenje pri naši pediatrinji in Denverskega testa ni opravil,ker je bila zdravnica mnenja, da je to ne izvedljivo. Ko mu je ponudila kocke da jih zloži v stolp, jih je prijel in jih vrgel, kasneje ko ga je pustila na miru,jih je zložil šest (!) in je zdravnica komentirala da je torej njegova motorika super odlična, a le takrat ko on to želi (ne uboga ukazov).

Na splošno je zelo neodziven in se igra samo s tistimi stvarmi, ki njemu takrat odgovarjajo. Naprimer lahko mu na vso moč kažem knjigico, on pa bo tekal okrog mene, ali pa se igra in vozi avtomobilček in ko ga kličem se ne odziva na ime (sliši pa zelo dobro).
Fizično je zelo razvit fantek, ima dobrih 16kg in je velik 92cm, tudi družaben je in se veseli igranja z otroki, zato morava res veliko časa preživeti zunaj, ker v vrtec nismo še sprejeti. Na igrišču ima nasmeh do ušes in se vidi da je zelo zadovoljen v družbi, doma pa ima včasih čudne načine igranja. Naprimer teka od roba do roba regala v dnevni sobi,s tem da oči ostanejo v kotičku jamic,on pa teka dalje (ne gleda naprej ampak začetek regala-teče pa naprej) in potem se spet obrne, teka nazaj,oči pa ostanejo na začetku.Zelo je težko opisati, ampak se trudim po najboljših močeh.Potem naprimer vzame kakšno palčko ali bilo kakšen predmet in si z njim maha direktno pred očmi,zraven pa spušča tudi neke glasove z ustnicami,spodnjo ustnico daje not in ven in kot da ”piha”.

Tudi ne govori nič razumljivega,čeblja pa sto na uro v svojem jeziku seveda, če kaj želi pokaže z roko ali pa se vrže ob tla. Posebaj kadar mu kaj ne pustim, tako da se včasih res ustrašim da si bo kaj naredil. Tujce (starejše ljudi-z otroci ni bilo nikoli problema) je šele sedaj zadnji mesec začel bolj sprejemati, prej se je kar skril in začel vpiti.

Razmišljam kaj bi še napisala, ker je teh zadev kar veliko, pa se ne spomnim. Bila bi zelo hvaležna, če mi kdo poda svoje mnenje.

zaskrbljena mama,

vsa vedenja, ki jih opisujete so lahko prehodna. Če so prehodna, bi naj v nekaj mesecih izvenela.

Ste njegovo obnašanje pb teku že komur opisali?

Vseakor bi bilio za začetek smisleno, da se oglasite pri logopedu.

Ga. Petra,

hvala za odgovor.Zaradi ne opravljenega Denverskega testa,sva napotena k psihologu,čakam da pride z dopusta,pa bom njemu omenila.Zadnji teden sem sineku omejila sladkor,ga še vedno dobi,ampak veliko manj kot prej,in je razlika v obnašanju že vidna.Mi že sam prinaša igrače in želi sodelovanja,tako da upam na najboljše.Najbolj me moti to gledanje s kotičkom oči,to se mi zdi nekako najbolj specifično pri njem.

Zaskrbljena mama,

Tole kar opisujete me precej spominja na mojega sina, ki je pri dveh letih dobil dignozo avtizem. Si predstavljam kako vaš sin teka gor in dol in gleda s kotičkom očesa v točno določeno točko, to je moj delal kar nekaj časa. Tudi različne predmete je vrtel pred očmi.

Zelo pomembna stvar je, če vaš sin pokaže s prstom kaj želi. Ali pokaže s prstom ali s celo roko?

Nočem vas kaj preveč vznemirjati, morda gre res samo za prehodne “težave”. Je pa super, ad ste tako zgodaj napoteni k psihologu, ki bo ocenil situacijo.

LP

Trobi,

sin pokaže kaj želi s prstom ne s scelo roko.Tudi na sprehodu vse naokrog pokazuje s prstom.Nekateri mi pravijo da si s tem tekanjem gor in dol samo ustvarja prostorsko predstavo,miganje palčk ali predmetov pred očmi pa da mu je zanimivo zato,ker se pri hitrem premikanju zdi da se predmet prepogiba..In da kaže da bo mali genij hehe.Ne vem, bomo videli,v ponedeljek imamo psihologa pa da vidimo kaj poreče…

Zaskrbljena mama

Dobro uredite v ponedeljek in se kaj javite kaj so vam povedali.

lp

Kako je šlo?

Bila sva pri psihologu,govoila sem bolj jaz da sem razložila za kakšno situacijo gre,sproti je malenkost lahko opazoval tudi otroka,ga poklical po imenu,mali se je takoj odzval-ga pogledal in se nasmejal,je pa rekel da bi na prvi pogled rekel da gre za hiperkinetično motnjo,ker je bil razgiban po celem prostoru,in nasploh redko kdaj sedi.Naslednjič pa se bo bolj ukvarjal z njim,in si pripravil razne igrače da ga ”testira”.
Moram pa pohvalit svojega fantka,da se je od pregleda dalje zelo popravil,se VEDNO odziva na svoje ime,uboga ko rečem da zapuščamo prostor in teče za mano,ko kaj želi se ne vrže ob tla ampak me prime za roko in odpelje,večerna uspavanja so lažja,se ne premetava več toliko,jesti sva se naučila za mizo (ampak pred tv-jem da lahko gleda vsaj risanke),zvečer LEŽIVA na kavču-kar je za nas ogromen napredek,saj tudi sedeli nismo..Začel je tudi ponavljati besede za mano( pač tiste ki so mu zanimive) in je na splošno bolj zadovoljen fantek.
Sem pa po pregledu sinu začela dodajati omega 3 sirup,ki naj bi bil za boljšo koncentracijo in mislim da je tudi to nekaj pripomoglo k temu.

No tako..
Bila sva že drugič pri psihologu,sinek je moral opravit teste ki jih sicer otroci pri treh letih(!),vstavljanje likov mu je šlo super,tudi ko mu je tablico obrnil ga ni zmedlo in je vsak lik na svoje mesto postavil.Po končanem delu je tamali hodil po pisarni in si ogledoval slikice… če ga je psiholog nagovoril se večkrat ni obrnil,ko sem ga jaz pa skoraj vedno.Vprašal me je kakšno je bilo stanje v tem mesecu in povedala sem (kot sem že zgoraj napisala) da je veliko napredoval,on pa je pripomnil,da ga moti njegov sluh oziroma neodzivnost in da bi se moral odzvati vsakič ko ga pokliče,pa tudi ukaze bi moral upoštevati vsakič.Hmm jaz sem debelo pogledala,saj se mi to zdi kar strog kriterij za 2letnika.Nato je dodal da mogoče ne bi bilo slabo obiskati avtistično ambulanto.Odgovorila sem da se mi zdi da nima smisla postavljati diagnoze dokler sine tako lepo napreduje,ko pa se stanje ustavi in ni več napredka pa sem definitivno za.Rekla sem tudi da bi verjetno tudi njegova diagnoza oz. ocena bila drugačna danes kot pa pred mesecem dni,strinjal se je,a odgovoril da po najnovejših raziskavah lahko otroku postavijo diagnozo že zelo hitro.Meni je to nesmisel,če otrok napreduje.Kaj pravite ve?Jaz imam občutek,da če otroka pripelješ k psihologu,da enostavno išče in išče in vrta in mu MORA postavit diagnozo.Tudi še nisem slišala za primer da bi z otrokom prišli v avtistično ambulanto in rekli da je otrok ok.A je to kakšno tekmovanje in dokazovanje da je današnja medicina tako napredna??

Res je tako, da se marsikje lahko postavi diagnoza že zelo hitro. Napredovanje je zaželjeno, ampka napredujejo vsi otroci (tudi tisti s težavami). Težko komeniram izjave psihologa. Če ste v dvomih, poiščite drugo mnenje. Tudi obisk omenjene ambulante ni odveč. In, da bo vaš strah manjši, ne dobijo vsi otroci ki so napoteno v to ambulanto, diagnozo avtizem.

Jasna me veseli, da vaš sinek tako lepo napreduje. Ali ga boste dali v vrtec?

Žal jaz ne vem za noben primer kjer naj bi otroku rekli da ni avtist.Najbolj me je šokiralo pa,ko mi je soseda za svojo deklico povedala da ima to diagnozo,pa ne bi nikoli niti pomislila na to.Zato je moje mnenje,da otroku prehitro postavljati neko diagnozo ni smiselno,jaz pri svojem ugotavljam,da je bil očitno malo preveč razvajen saj smo mu vse prinašali brez da bi se sam malo potrudil.Bi ga pa z veseljem dala v vrtec,a je pri nas vse zasedeno.Imamo pa srečo da se pogosto obiskujemo in srečujemo z otroci podobne starosti in je neverjetno gledati sineka kako oponaša in se igra z njimi. (naprimer doma težko sedi,ko pa vidi otročka da se vsede k mizici je on takoj zraven in počne podobne stvari).

Jaz poznam kar nekaj primerov otrok, ki so bili pregledani pri dr. Macedonijevi in niso dobili diagnoze avtizem. Ne da jo kakorkoli zagovarjam ali da bi vas vzpodbujala, da pojdite na pregled, hočem samo reči, da je ona zelo previdna komu postavi to diagnozo. Če simptomi niso zelo očitni, vas bo povabila na pregled čez pol leta ali eno leto.
V današnjih časih imamo na voljo že ogromno informacij na internetu in vi kot mama sevada najbolj poznate svojega otroka in lahko glede na informacije in video posnetke pomoje dobite določen občutek ali gre za avtizem ali ne. Saj poanta diagnoze je samo to, da dobite čimprejšnje obravnave-logoped, delovni terapevt in če bi šel v vrtec pomoč specialnega pedagoga itd….skratka, da se čim prej začne delati v tej smeri. Za vrtec sem vas vprašala, ker se mi zdi po mojih izkušnjah, da se tam najhitreje pokaže, če so kakšna razvojna odstopanja.