Disleksija
Spoštovani,
imam sina starega 7 let. Govoriti je začel šele pri 3,5 letih. Črko R je s pomočjo logopedinje in nešteto vajah začel izgovarjati pred slabim letom. Okoli enega leta smo se borili z hipotonijo. Do začetka čitanja kakšnih težav nismo opažali. Sedaj pa zamenjuje črke, prečita besede, tako da bere po zlogih iz desne proti levi (ni-in, ima-nima je enako, balon bombon,…). Za čitanje potrebujemo dnevno tudi po dve uri, po štirih mesecih trdega dela je slab napredek (če pa kakšen dan zanemarimo smo šli par stopničk spet nazaj). Vse ostalo je OK, matematika mu gre dobro, zelo hitro se nauči besedilo na pamet oz. ga zna kar po prvem slišanju.
Zanima me kje potekajo testiranja in kako priti do njih?
Hvala in lep pozdrav
manja
Manja,
najprej se obrnite na svetovalno službo oz. defektologa v šoli. Ta vam bo pvedal, kam se je – će bo ocenil, da potrebuje pomoč, tudi svetoval, kam se obnite na pregled in vam tudi povedal,kako naprej.
Kot je že Petra napisala, najprej stopite do šolske svetovalne službe oz. do specialnega pedagoga/defektologa.
Bi vam pa priporočala, da takoj ukinete 2 uri branja na dan. To je absolutno preveč, sploh ker gre (domnevam) za glasno branje. Ste kdaj poskusili brati 2 uri na glas? Praktično nemogoče je ostati zbran, kot odrasel človek brez težav, kaj šele kot 7 letnik s težavami. 10 do 15 minut aktivnega branja na dan je več kot dovolj. Z 2 urnim pristopom se lahko zgodi, da bo otrok dobil do branja hud odpor (če ga že nima) in veselje do branja je pri učenju branja vsaj tako pomembno kot sama tehnika branja.
Naš sin je tudi dislektik, hud, ima odločbo, sedaj je v 4. razredu. Največja težava pri njem je dezorientacija. Zato meša levo-desno, pa tudi spodaj-zgoraj. Imel je podobne težave pri branju tj mešanje smeri branja, zamenjava črk.
Jaz sem se skoncentrirala (malo sem pobrala iz knjige Rona Davisa Dar disleksije) na to, da smo držali smer branja:
-v knjigi sem risala na levi strani rdečo črto, da je vedel kje začeti,
-na levi roki je nosil zapestnico (je pomagalo tudi pri dvomestnih številkah, saj je vedel, da je proti levi večja tj. desetica).
Poleg tega pa:
– če ni mogel zlogovati je besede črkoval, nisem ga silila v zlogovanje,
– kupila sem bralna ravnilca (obarvane folije) ker dislektikom črke “skačejo” če je velik kontrast
– izdelovala sva črke iz gline, risala z velikimi čopiči na velik papir posamezne črke, risala črke v pesek
– veliko, veliko pohvale (verjemite, ti otroci so sami najbolj nesrečni, ker jim ne gre, ni jih treba grajati in kritizirati)
– predvsem pa smo brali največ 15 min na dan.
Zdaj mu gre kar dobro. Res ne bo nikdar glasen bralec, ker mora še vedno daljše besede črkovati. Še vedno meša d in b, tu ni pomoči in ga ni sistema. Velik problem so besedice in-ni ter od-do. Nerešljivo.
A fant je borec. Vse teste v šoli reši v normalnem času, piše 5 ali 4. A je zelo poseben in takega smo ga morali sprejeti (pa učiteljice tudi). Na trenutke zelo raztresen, impulziven, še vedno težave z vezalkami, zvezki so taki, da bolje, da jih ne gledam. Ampak tako ali tako si vse zapomni, zvezkov niti ne rabi.
Malo sem se razpisala, predvsem s konkretnimi metodami, ker jih ne dobiš nikjer. Upam, da bo kaj od tega v pomoč. So pa ti postopki v glavnem nastali po moji kmečki logiki, ker sem po izobrazbi daleč od kakega pedagoškega ali podobnega poklica.
Lep pozdrav.
Enaa te vaje je nam predpisala defektologinja.
Pa tudi:
– dve skodelici, žlička (ena skodelica polna mivke ali zdroba ali polente, otrok prenaša iz ene skodelico v drugo z žličko)
– risanje osmice oziroma znaka za neskončnost (začneš na sredini proti desni)
– risanje črk po zraku, ogledalu (nasuješ zdrob gor in potem rišeš črke)
– v zvezek napisali celo abecedo, on je z različni barvicami vlekel (risal) po mojih črkah
Teh vaj je kar nekaj. Samo vztrajati je treba.
Kakšni so dislektiki;
Nekaj navodil pri odkrivanju dislektikov
težave pri pomnjenju pravopisnih pravil
napake pri črkovanju
napačno zaporedje črk
nedosledna raba velikih in malih črk
odpor do obsežnega pisanja, kar ima za posledico pisni izdelek, ki
ni v sorazmerju z otrokovo sposobnostjo ustnega izražanja in
dejanskega razumevanja teme
včasih nenavadna drža pisala ali nenavadna drža pri sedenju
zrcalno napisane črke “s”, “z”
krogec na “i” možna disleksija(čustvena baza)rojevanje idej
zamenjava “d”, “b” zamenjava”m”, “n”
zamenjava desne in leve strani
ne zna povedati od kje rezultati
Razmišljajo divergentno se pravi razpršeno. Zmožni so dobiti rezultate iz vseh strani. Zelo so intuitivni in se ne zmotijo v svojih predvidevanjih. HItro rešujejo velike zaplete. Med njimi najdete veliko Umetnikov uspešnih podjetnikov, so dobri strategi, zmožni so sami postaviti celostne rešitve.
Izbirajo lahko med mnogo možnostmi. Ljubi svobodo. Zelo čustveni,
hitro reagirajo. Ne morejo upoštevati zaporedij. Delajo po svoje.
Dela kampanjsko. Naredi nekaj kar je lahko nenavadno. Nima
občutka za meje(čas). Ponavadi si zada visoke cilje, običajen
človek si jih ne. Imeti mora močan motiv. Se ne prilagaja.
Naučiti se mora, da je brez moralnih očitkov, da je nekaj z njim
narobe. Dovoliti mu je treba da dela po svoje. Znebiti se mora
psihične napetosti.
Ljudje mu ne verjamejo.
Najbolje je pri otrocih najti njegovo skrito sposobnost, kje, pri kateri stvari, v čem je najboljši in to razvijati naprej.
Najhuje je biti dislektiku v družbi ljudi, ki nerazumejo, da je lahko med njimi nekdo, ki drugače razmišlja kot oni.
LP
Imam hčer bo 8 let stara in ima velike težave pri branju. Potem smo jo dali testirat za disleksijo, katera je bila ovržena. Ker branje ni napredovalo smo šle k klinič. psihologinji in nakako smo začeli ugotavljat da ima razvito zrcalno sliko ali obrnjeno sliko, kar je značilno za levičarje (kar tudi je). V ogledalu pa prepozna vse črke in tekoče bere. Naj bi obstajalo tudi za te otroke ravnilo, pa me zanima ali res in če obstaja, kje naj se ga nabavi?
lp
Gordana
Pozdravljeni, Petra!
Upam, da mi boste Vi oz. kdo drug lahko svetovali. Naš osemletnik je pozno spregovoril (po 3. letu), pred mesecem dni je zaključil 4-letno logopedsko obravnavo (sičniki, šumniki, r, slabša izgovorjava), čeprav izgovor r-ja še ni povsem avtomatiziran. Ob zadnjem obisku je logopedinja zelo pohvalila njegovo branje – izgovorjavo, hitrost, razumevanje. Sin rad in veliko tiho bere, vsakodnevno bere glasno ca. 15 min.
Težava pa je, ker je pri glasnem branju v šoli vedno zelo slabo ocenjen (prebrati bi moral min. 120 besed v neki časovni enoti, prebere pa jih max. 60, pa še med temi se pojavi kakšna napaka). Branje je ocenjeno kot netekoče, zatikajoče, brez upoštevanja ločil.
Med logopedsko obravnavo je nekajkrat obiskal tudi delovno terapijo zaradi zelo posebne drže pisala (čeprav smo ga od malega spodbujali k pravilni drži), vendar terapevtka razen drže pisala ni zaznala drugih posebnosti in je ocenila, da terapija ni potrebna.
Zanima me Vaše mnenje med diametralno nasprotujočima se ocenama logopedinje in učiteljice glede sinovega branja, pa tudi ali bi delavna terapevtka in logopedinja prepoznali disleksijo?
Ko iščem načine, kako pomagati sinu pri glasnem branju in berem o disleksiji, prepoznavam večino znakov tudi pri sinu (že več kot dve leti zna zavezati vezalke, a še vedno preferira čevlje na ježke, prosi za pomoč pri zapenjanju gumbov, čeprav to počne že od svojega tretjega leta….).
Sina slabe ocene njegovega branja grenijo, saj je sicer bister, na tekmovanju za matematičnega kenguruja je imel vse točke, pa tudi sicer je zelo vedoželjen.
Torej, kdaj je smiselno testiranje za disleksijo oz. kako otroku s težavami govora (ki so sedaj večinoma odpravljene) pomagati k hitrejšemu/uspešnejšemu glasnemu branju?
Hvala!
JMJ,
Težko komentiram zakaj sta mnenji logopedinje in učiteljice tako nasprotujoči, še posebej če otroka ne poznam. Logopedinja ga spremlja od 3 leta in ga mogoče boljše pozna. Prav tako obstajajo določena tveganja, ki bas logopede, opozarjajo na morebitno prisotnost (ali povečano tveganje) disleksije oz. bralno – napisovalnih težav. Obstajajo tudi testi za disleksijo.
Po drugi strani ga učiteljica primerja z nekimi normami in tudi glede na ostale otroke. Mogoče ima vsaka prav, a na svoj način (škoda, da niste tega vprašanja postavili obema). Sicer pa – ljudje smo različno hitri bralci (obstaja neko povprečje, ja). Obstaja pa razlika – ali beremo znano ali neznano vsebino – torej ali naj je vsebina besedila znana, blizu? Beremo sami ali pred skupino in celo hrupom? Razlike se pojavijo lahko že med ljudmi, ki z branjem nimajo težav in je tako branje lahko zatikajoče in netekoče. Sicer pa ne učimo se branja zato, da glasno beremo, temveč zato, da »posrkamo« informacije iz zapisane besede. Prav tako nove raziskave ne potrjujejo teze, slabi glasni bralci ne razumejo prebranega.
Če pa imate občutek, da sin išče črke (oziroma težko prikliče podobo črke in jo poveže z določenim glasom) pa je seveda druga pesem. To bi lahko govorilo v smeri disleksije. Stvari, ki jih opisujete (»že več kot dve leti zna zavezati vezalke, a še vedno preferira čevlje na ježke, prosi za pomoč pri zapenjanju gumbov, čeprav to počne že od svojega tretjega leta….)« so lahko bolj povezane s slabo fino motoriko, ne pa toliko s samo disleksijo. Prav mogoče pa tudi tehnika branja še ni popolnoma avtomatizirana in je zato branje bolj počasno in zatikajoče, lahko pa je le posledica »presinga«, ki sem ga malce opisala zgoraj.
Če še vedno tavate v temi (da se tako izrazim) se obrnite na svetovalno službo, da fanta pregledajo ali vaju pošljejo na pregled za izključitev ali potrditev disleksije.
Ne vem, če sem vam v celoti odgovorila na vprašanje. Če vas zanima še kaj, le vprašajte.