mamice-ki imate otroka aspergerja…
Pozdravljene,mene pa nekaj zanima.Prijateljica ima hčerko za katero sumi,da ima avtizem.Itak jo pošiljajo sem in tja,pediater nič ne reče ona bi pa rada prišla stvari do dna.Punčka je stara 2.5 leta in ima res večino znakov avtista. Zdaj pa me zanima kako naprej?Kam naj gre na kak pregled,da bodo stvari jasne? Ali naj pokliče v kak center za svtizem in se naroči tam na pregled? Mi lahko prosim kako pomagate…hvala
Če kakorkoli sumi za avtizem, je prva “inštanca” otrokov pediater… Otrokov pediater naj bi/mora dati napotnico za razvojnega pediatra, ki navadno pošlje še na pregled k psihologu, specialnemu pedagogu, logopedu… itd… na podlagi mnenja teh strokovnjakov, navadno potem da razvojni pediater napotnico da dr. Macedonijevo, ki je pri nas – kolikor vsaj vem – edina, ki postavi uradno diagnozo za AVTIZEM oz. Spekter avtističnih motenj (SAM ali MAS=Motnje avtističnega spektra).
Izven uradnega to je zdravniškega pregleda pa je tukaj še Center društvo za avtizem. Diagnozo naj bi postavljali tudi pri njih.
Mi smo šli po ‘uradni’ poti, ki pa je bila milo rečeno – križev pot.
če vas še kaj zanima… na dan z vprašanji…
o,lepo da sta se javili,a lahko preko meila???
za eno vprašanja-tako kot je predhodnica napisala-pri nas so bile kristusove muke res!!!!
in po ravno taki poti,vendar ne čakat niti sekunde,ker se diagnostika vleče ko ne vem kaj,čeprav lahko povem da so bili pri našem sinu vsi ti strokovnjaki-psiholog,pedopsihiater itd mnenja da gre za ADHD in smo posledično v parih letih precej izgubili.
lp
In kaj potem? Mi smo tudi mislili, da smo odkrili toplo vodo, ko so nam postavili diagnozo avtizem-aspergerjev sindrom. Pa ni bila terapija nič drugačna po postavitvi diagnoze, kot prej. Specialna pedagoginja je z enakimi prijemi nadaljevala. Saj, kaj pa naj bi še? Tam, kjer so otrokova šibka področja, tisto se popravlja. Nič drugače kot pri vseh ostalih otrocih s posebnimi potrebami.
In kaj potem? Mi smo tudi mislili, da smo odkrili toplo vodo, ko so nam postavili diagnozo avtizem-aspergerjev sindrom. Pa ni bila terapija nič drugačna po postavitvi diagnoze, kot prej. Specialna pedagoginja je z enakimi prijemi nadaljevala. Saj, kaj pa naj bi še? Tam, kjer so otrokova šibka področja, tisto se popravlja. Nič drugače kot pri vseh ostalih otrocih s posebnimi potrebami.[/quote]
Ne razumem poante vašega posta “kaj potem”… Pri nas je bila diagnoza postavljena zelo zgodaj… pred diagnozo sploh ni imel nobenih terapij, niti niso vedeli ali pa niso hoteli videti, da je kar koli narobe… saj če ne bi imela še enega starejšega otroka, bi jim še verjela, da je vse normalno in da ni nič narobe, tako pa…
Vi ste terapije imeli očitno že prej, velika večina otrok z SAM – še posebej aspergerjev sindrom, nima nobene terapije preden ne dobijo diagnoze… kakršne koli…
In daleč od tega, da bi mislila, da sem odkrila toplo vodo…
sama na take poste sploh ne odreagiram res ne oz.ne več…lahko samo to rečem da smo se 4 leta jebali-sori ne morem drgač rečt,da smo sploh prišli do kakršne koli terapije,kje vse sem ga “vlačila”,in vsi ti tako znani psihologi,pedopsihiatri se najprjet trdili,da mal pretiravam….ne me vprašat kolk je blo neprespanih noči,od vprašanja kam še in kako še ko nihče nič ne zna pomagat,kot napisat en trapasti recept z Ritalinom halo….z izrazom saj bo bolje,umirite se…in nenazadnje ne bom napisala zadnjega obiska pri pedopsihiatrinji,ker nam je vse kar je naredila ukradla čas da sem ga še k njej vozila…mislm nerealna totalno….in res tud sama nisem ravn tople vode odkrila,lahko pa rečem da hvala dr.Macedonijevi,ker je tolk človeška!!!!!!!!!!!!!!!! da sem se lahko po 4 letih iz dna duše zjokala in povedala svoje občutke,da me je znala razumet,poslušat,in da mi je sedaj -kljub vsej prebrani literaturi,jasno še tisto kar o topli vodi nisem vedela.
imam otroka-sem se javila
torej tudi kaj potem jaz pravim na koncu bomo zmagali!!!!!!!!!!!!!!!
Se moja 2 centa…
Mene so pa danes pri 28-tih letih prvic poslali na pregled k specialistom. Prejsnji teden sem reseval teste in sum se je potrdil. V Sloveniji sem obiskoval osnovno solo brez prilagoditev in potem nadaljeval s solanjem. Sem pa zaradi tega imel precej tezav tako v soli kot na delovnem mestu. Tudi nobeden od psihologov ni nikoli opazil kaksne motnje. Pri testu za vozniski izpit, s katerim so mi hoteli zagreniti zivljenje mi je uspelo, ker me je psiholog spodbujal. Edini, ki ga se zdaj cenim. Njegove besede, ko je bral izvid so bile: “pokazi jim, da zmores vec, kot ti tu pisejo”. V diagnozi je bilo med drugim napisano: “nikoli ne bo zmozen opraviti vozniskega izpita in ne bo izdelal srednje sole”. Oboje in se vec mi je uspelo z veliko truda. Nobeden od nasih zdravnikov, pa se razen teh grdih besed nikoli ni ukvarjal, da bi prisel do natancne diagnoze. Dokler se nisem preselil v Anglijo. Zame to ni bilo lahko, saj je vsaka sprememba rutine zelo tezka in sem rabil vec let, da sem bil pripravljen na ta korak. Tam je prijatelj opazil, da nekaj ni tako kot bi moralo biti, zato sem se zmenil za pregled pri GP-ju.
Hvala slovenskim zdravnikom za ves trud, ki ga ocitno vlagate v preglede svojih pacientov! Razen tega, da je otrok oz. odrasla oseba nesposobna ocitno nimate povedati nicesar.
Potem se pa ljudje cudijo zakaj se pritozujem na monu. Zakaj le? Celo zivljenje sem prenasal zajebancijo brez, da bi se kdo resnicno zavzel. Razen druzine, ki mi je vedno stala ob strani.
In zakaj tujina? Ker se v Sloveniji nisem pocutil dobro in zdaj vem, da za vse tudi ni bila kriva druzba, vendar tudi nihce ni odkril pravega vzroka. Seveda je pa zajebavati najboljse!
Zahvala pa gre vsem prijateljem v razlicnih drzavah, ki so mi pomagali pri tem, da sem se lahko odlocil narediti ta precej tezak korak. z njimi sem se vedno v stiku, ceprav vecinoma zdaj zal virtualno. Zato se bom tu trudil, da bom pomagal ljudem s posebnimi potrebami po svojih moceh.
Nasim zdravnikom pa posiljam tole:
[youtube]VgAU4vPco9M[/youtube]
Pa se naprej glejte kam boste sli na dopust v ambulantah namesto, da bi se zavzeli za paciente!
Jst hranim denar, da grem drugo leto na Florido uzivat! Se ze veselim, ko bom spet srecal stare prijatelje. Pa vi?
One of them,
Kensington
Prisrčna hvala,to je še en dokaz več,da zmoremo!!! Zanima me,kateri sum so potrdili-če smem vprašat…moj sin ima ogromno srečo,da je učiteljica veliko učila v tujini-mislim da ravno v Angliji,in ji je bilo to popolnoma znano in nič kaj čudaško,res krasno funkcjoniramo,iz njega potegne najboljše rezultate,ker je zelo sposoben,vse ostale konflikte zna rešit na miren in pristen način,torej,da se malo pohvalim zelo napredujemo…s sošolci shaja iz dneva v dan bolje,športna dejavnost laufa sto na uro,klub temu,da nima izpopolnjene fine motorike,če bomo tako nadaljevali ne vidim razlogov za neuspehe.
lp