mati in oče
Pozdravljeni
prosila bi za vaše mnenje oz da preberete mojo malenkost. Do nedavnega smo bili povprečna družina. Mama in oče sta oba zaposlena kot vodje in imata odgovorni mesti v podjetjih, eden dela bolj terensko, drugi malo manj. Sama sem stara 30 let in sem se znašla nekje na njunem razpotju odnosov. Mama je namreč ugotovila po naključju da se oče že nekaj časa čudno obnaša, je čisto nervozen, razstrešen in nosi telefon vsepovsod, še v kopalnico in na stranišče in ga ima seveda na tiho. Jaz sem to vse opazila, vendar nisem nič razlagala nobenemu, ker ni to moja stvar. Imam svoje težave in ne želim da se kdo vtikuje vame oz. sem seveda ob vsem sočutna, da ne bo pomote. Po naključju je mama našla določene stvari na telefonu da si oče dopisuje in “flirta” s sorodnico oz. da mu je dotična oseba pošiljala slike kako se slika napol gola v kopalnici in itd….Oseba ima družino in odrasle otroke ter je poročena. Seveda je to vse zanikal oz nič več se ne pogovarjata ali pa samo še kričita. Očitata si stvari za nazaj kaj vse ni bilo in to poslušam od obeh strani in se sekiram. Tako daleč je stvar prišla da oče ne želi prinesti tel.izpisek, kar ga je prosila mama, prav tako malo izsiljuje da je moral vedno tako delati kot je ona hotela…celo grozi da si bo nekaj naredil…. skratka pranje umazanega perila, kar si nisem sama niti približno mislila, da ne govorim za stvari ko sem bila še majhna, da ni imel nikoli časa zame, da je za vse skrbela mama…Oče pravi da bo vse skupaj pustil in se odselil ter da lahko dela on kar želi,da lahko se pogovarja in piše s kom želi in ker tudi on ne preverja mame. Mama pa pravi da bo vložila za ločitev, da jo ne bo več poniževal in eno delal, drugo govoril in da kar naj gre….Je pa v preteklosti namesto da bi stal mami ob strani in se potegnil zanjo, ravno tej ženski osebi bil bolj naklonjen in se ni hotel prepirati….Sedaj pa vse tole. Oba imam zelo rada in se mi srce trga…Sedaj po 30 letih pa takole otročje obnašanje… Naj podarim da sem sama odseljena in da sem pogosto doma in je to postala prava nočna mora… Vsak je sedaj na svojem bregu in se ne pogovarjata ali pa komunicirata preko el. pošte. Nisem na nobeni strani in nikogar ne zagovarjam. Le želim da se pogovorita, za kar pa nista pripravljena.
Ne vem kako lahko če sploh kaj pomagam?! Najraje bi pa šla do te ženske osebe in ji povedala svoje mnenje in da naj pusti mojega očeta pri miru…. Je pa tako da je hinavska in neverjeno prijazna in kot da živi naše življenje – enako dela kot pri nas, enake stvari imajo kot pri nas ali pa podobno in se primerja…. Obup! Ter da ne govorim kako je opravljiva, a sama sebe ne vidi kaj dela naši družini….Verjetno ji oče pač pove kake osebne stvari ki se je sploh ne tičejo potem pa ona marsikaj reče kaj takega ko smo se mi že spraševali od kod ji to?! Verjetno obema to prija, samo da je šlo vse čez rob. Prosim svetujte mi, ker sem čisto na tleh zaradi te neprijetne situacije.
Hvala vam.
Pozdravljeni, n95!
Verjamem, da ste ob nastali neprijetni situaciji med vašima staršema jezni, prizadeti, razočarani in da je to za vas kot njunega otroka (čeprav ste odrasli) ena sama velika bolečina. Vendar pa vi (spet kot njun otrok) nimate prav nobene možnosti, da kakorkoli vplivate na spremembo ali izboljšanje odnosa med njima, čeprav si to še tako želite. Verjamem, da si želite izgladiti njun odnos, da bi bil spet kolikor toliko normalen (ki pa je bil lahko veliko časa tak morda samo navidezno), vendar sta za njun odnos odgovorna samo starša sama in edino onadva lahko tukaj naredita nekaj v smeri ureditve odnosa, če se bosta tako odločila. Vi ste tukaj v zelo neprijetni vlogi –»med dvema ognjema«- v kateri ne morete storiti ničesar namesto njiju. Sigurno ste jezni na vse po vrsti, morda še najbolj na tisto žensko iz sorodstva, toda ta jeza spada drugam in jo tudi mora nasloviti kdo drug, ne vi. Vsakršno vaše vmešavanje v te njune oz. njihove igre z ognjem vas lahko samo opeče, vi pa ste v vsakem primeru lahko samo v vlogi, ko ste poslani v ogenj. Ni vam (več) potrebno »hoditi v ogenj«, niti skrbeti za stvari, ki se tičejo zakonskega odnosa ( v katerega pa vi kot otrok, kot že rečeno, nimate dostopa). Mama in oče bosta svoj odnos uredila sama, pa kakorkoli se že bosta odločila. Vi ob tem žal nimate prav nobene besede, ker gre tu za zakonski odnos, ki je nekaj drugega kot starševski odnos z otrokom. Starša lahko sicer gresta po strokovno pomoč nekam na zakonsko terapijo, če bosta za to, vendar morata sama (ali vsaj eden od njiju) priti do potrebe po tem.
Vam, n95, pa pripada, da se začnete neobremenjeno ukvarjati sami s sabo in svojimi odnosi, da končno tudi v resnici zaživite svoje življenje in da niste neprestano »na preži« kaj se dogaja med staršema. Otrok si sicer po naravi vedno želi, da bi se starša med sabo razumela, vendar otrok ne more storiti prav ničesar, da bi tudi ostala v spoštljivem ali ljubečem odnosu, če se onadva (ali eden od njiju) odloči drugače. Navkljub bolečinam in nočnim moram, ki jih doživljate, in kar je za vas kot otroka iz tega razmerja resnično hudo, pa imate vi kot odrasla ženska možnost, da njune težave prepustite njima, vi pa se uspete toliko odmakniti iz te situacije, da »rešujete svojo kožo«. Resnično vam pripada, da začnete skrbeti zase in da se otresete teže, nevidnih pritiskov, strahov, krivde, besa, sramu, odgovornosti za njun odnos in podobnih neprijetnih doživljanj.
Vse dobro vam želim.
Kot bi opisovala stanje pri nas, s tem da sem jaz 5 let mlajša in živim v sosednji hiši. Skratka js se ne sekiram več in sem jima povedala da mi je tudi čisto vseeno kaj imata… da sta otročja in bi se mogla že zdavnaj ločiti, če pa uživata v takem odnosu brez spoštovanja in polnem prevar pa naj nehata jamrat v nasprotnem primeru pa vesta kaj naj naredita. Lej ne sekiraj se! Jaz sem se in na koncu ugotovila, da sem se jaz s tem bolj obremenjevala kot ona 2. Ni vredno!!
Ne, ne, ne in nikakor ne. Samo tega ne. Ti se nimaš kaj vtikat vanjo – pa če je nevemkakšna.
In pri priči nehaj opravičevati svojega očeta, ker NI TALE “ONA” TISTA, KI “NEKAJ DELA VAŠI DRUŽINI”, AMPAK sta to IZKLJUČNO TVOJ OČE IN TVOJA MATI. Če bi onadva imela razpucano, tale tretja nima šans, da vstopi v vašo družino. Zato ni važno, ali je ona hinavska ali ne in ali ima še cel kup negativnih lastnosti – ni je treba demonizirati, saj če tvoj oče ne bi tega dovolil, ne bi imela šans.
Sploh pa se, kot je že bilo rečeno, nehaj toliko obremenvejat s staršema – stara si 30 let! in imaš da živiš svoje življenje, pa tudi, da odrasteš in končno spoznaš, da starši niso neki supermeni, ampak ljudje z vsemi napakami in dobrimi platmi – kot vsi.
Edino kar lahko narediš je, da postaviš meje glede sebe. Da jima poveš, da te njuno obnašanje vznemirja in da ko si ti tam, želiš, da se normalno pogovarjata, ali pa pač ne boš hodila na obiske. Vse ostalo bi bilo daleč pod zrelostjo, ki naj bi jo ena 30-letnica že dosegla.