Kadar so take težave je resnično težko začeti. Danes je situacija takšna, da bi najraje se ločila. Nevem kako je prišlo do tega, zakaj me vse to spravlja ob živce in ali sem res jaz čudna in da so moje zahteve prevelike, ali je to normalno in kaj bi lahko naredila, da bi bilo lažje v zakonu??? Moram povedati, da sem nekaj časa hodila zaradi teh problemov k psihologinji, a ker so težave v zakonu, sama nisem mogla nič rešiti. Mož je edinček in je verjetno z svojo vsiljivostjo in trmarjenjem dobil vse kar si je zamislil, dati pa mu ni bilo treba nič.
Imava 5 letno hčerkico in 1,5 letnega sinka. Kot večina mamic imam rada otroke urejene. Moj mož namreč ni takega mnenja, umiva se ravno ne vsak dan, nogavice nosi en teden in sponje gate tudi. Motilo me je, da kadar sva se dogovorila, da otroke “zrihta” za spat, jih je samo dal spat – brez umivanja. ob vsakodnevnem pogovarjanju, o meni nujni rutini pred spanjem, se je strinjal, da je to OK. vedno sem mislila, da sva se dogovorila, a so se stvari ponavljale in ponavljale iz dneva v dan isto pregovarjanje. sem obupala in vem, da če želim, da so otroci čisti, jih moram urediti sama. Moti me njegova grobost do otrok. vedno se vmešam, če se mi zdi, da je šlo vse predaleč. hči zelo rada izziva očija, ta ji vrača z agresijo. konča se tako, da se dereta drug na drugega in brcata drug proti drugim. Počitim se kot mama možu, ki se je spustil na hčerkin nivo. potem hčerka pravi “oči ne maram te” on njej nazaj, da je on tudi ne in da ji nikoli več ne bo kupil sladoleda ali peljal na morje itd… takrat odpeljem hčerko iz sobe in želim, da se mož odstrani, ker se mi zdi, da bom samo tako lahko pomirila situacijo. ko se hčerka pomiri, ji razložim, da tako vedenje ni sprejemljivo (tako se obnaša samo pri očiju). tudi kadar se igrata (da se malo tepeta za hec, se to hitro spremeni v jok) mene pa to spravlja ob živce, ker imam še skrb za 1,5 letnega sinka.
Druga stvar, ki me moti je to da mu moram vedno polagati račune. Zakaj si kupila sladoled, zakaj si kupila to, zakaj ono, zakaj se greš prej tuširat, zakaj moraš se spet umivat, zakaj zdej kuhaš, zakaj morš tok kuhat, zakaj ne jemo raje juho iz vrečke, zakaj, zakaj, zakaj…. to omejevanje svobode mi preseda.
Motilo me je tudi to, ko sem se včasih hotela stisnit v objem, me je takoj za prsi in nič topline samo erotika. kmalu sem ugotovila, da zanj “objem” = sex.
Moti me, da vedno komentira druge ženske pred mano, “micica kaka mucica, hmmm”, vem, da to počne da bi me ujezil. sej se ujezim, pa ne zaradi mucice, temveč zato, ker ne razumem, zakaj neki bi me rad provociral. take provokacije ne delujejo dobro na najin odnos. Tudi to ne, da mi je pokazal, katere ženske bi poseksali sodelavci v službi in katero bi on. Taka provokacija se mi zdi brez potrebe. Tudi pogovor o seksu pred 5 letnico se mi ne zdi primeren. Danes je pred njo rekel, da bi rad videl, če ga lahko kdaj primem tudi za lulčka. ob živce sem, ker mu čisto vsak dan dopovodujem, da to ni tema za pred otroki. in moti me ker misli, da me lahko ravno kadarkoli se spomni prime za prsi. Njemu se zdi zalizevanje v javnosti OK, meni ne. sej madona ni najstnik. pred svojo službo v avtu pa mi res ni do zalizevanja. star je 31 let, no jaz sem 7 let več. Vse to je v 5 letih prispevalo k temu, da mi NI do spolnih odnosov z njim, oziroma, da se mi upira imeti spolne odnose z njim. on pravi, če mi boš “dala” zvežer, bom tudi jaz bolj prijazen. Na živce mi gre njegovo zbujanje sred noči, če bova seksala. potem ponorim ker že tako imam minus spanja. čisto sem otopela. čisto sem psihično utrujena , ker se vsak dan prepiramo o enih in istih zadevah, rešitve pa ni. Rada bi nazaj pridobila najin zakon z vsaj malo veselja in smeha v njem, da bi bili otroci na 1 mestu pri obema in da bi prišel v najin zakon razum. ne vem kaj naj naredim. mož noče v svetovalnico, ker mu je škoda denarja. ne vem ali bi morala na stvari gledati drugače, ne vem kako naj rešim zakon.

Spoštovana petjapetja,

če bi šlo samo za težave med vama z možem, bi odgovarjala drugače. Tu pa gre za vajina otroka – zlasti hčerko, ki doživlja z očetove strani besedno, čustveno, fizično („se malo tepeta za hec, kar pa se hitro spremeni v jok“) in spolno zlorabljanje (za katero nikakor ni odgovorna s tem, da „zelo rada izziva očija“ – starši so tisti, ki morajo to znati umiriti, ali pa se morajo obrniti po strokovno pomoč). V spekter spolnih vedenj, ki se štejejo k spolnim zlorabam, spada tudi vedenje, kot ste ga opisali (dajanje pripomb v zvezi s spolnostjo pred otrokom in usmerjanje pozornosti na svoje genitalije). Preberite knjigo Tanje Repič Nemi kriki spolne zlorabe, ki vam bo razjasnila, kaj se v vaši družini dogaja in kaj ne.

Ste pred nezavidljivo nalogo: treba je postaviti jasne meje in to zlorabo TAKOJ ustaviti. Res ste preobremenjeni in zmedeni, ker se „kot otrok“ vede moški, ki je po letih odrasel, ki je tudi oče in bi moral biti vendar prvi, ki zmore otroka zaščititi pred zlorabo. Toda vi ste mama, tega se zavedate in čutite tudi, da je tu narobe še veliko več kakor samo to, da mož zanemarja higieno, pogleduje za drugimi ženskami in vas sili v seks, do katerega vam ni. Kako dolgo se to že dogaja?

Ker gre za petletno deklico, je ta trenutek ona in njena zaščita na prvem mestu. Če dovoljujete, da vašo hčerko kdorkoli zlorablja, ste pri tem soodgovorni. Takoj poiščite pomoč, pa naj bo to pri psihologinji, družinskem terapevtu, na Društvu SOS telefon, ali pa v vašem centru za socialno delo, kjer vam bodo konkretneje svetovali naslednje korake. Potrebujete nekoga, ki vam bo prisluhnil in ob katerem se boste prepričali, da niste prav nič čudni, če vas položaj skrbi. Ne dovolite, da bi vaša hči (in seveda tudi sin) živela v okolju, ki jima lahko prizadene poškodbe, ki bi jih potem morala celiti vse življenje.

petjapetja, se ti ne zdi, da mož zlorablja tudi tebe????

Kot sem prebrala v drugem tvojem postu, sama skrbiš za vse in še za stanovanje si se zakreditirala.

Zakaj si to sploh začela dopuščati?

Reši otroka in sebe, dokler moreš! Stanje, ki ga opisuješ, je gnusno….

Hvala za vaš odgovor. Zavedam se, da pogovori o spolnosti ne sodijo pred otroke in to skušam tudi preprečiti. ko me začne mož spraševati “a danes pa bova se muckala” pred hčerko v avtu, na hitro odgovorim “ja, ja” samo da je tiho. Mislim, da se 5 letnice dobro zavedajo kaj to pomeni.
Pa ni tiho, nekako želi od mene izsiliti neko zagotovilo, da danes pa bo muckanje in sili in sili kot kakšen otrok. mene pa to odbija in ko pride večer enostavno ne zmorem ga niti objeti. Včasih kadar ga zavrnem tudi nori in loputa z vrati. Če mu povem, kaj me moti mi odvrne “a ti si pa popolna”. Veliko se pogovarjava, a ne prideva do konca. Najini pogovori zgledajo bolj brez smisla. nekako prideva do pravilnega zaključka, a kaj ko se stare zgodbe ponavljajo iz dneva v dan. Zelo se bojim, koliko škode sva svoji hčerki že naredila, ne vem ali se mož sploh zaveda kakšen je, kaj s svojo grobostjo povzroča. ne vem kako se lahko spremeni na bolje. prepirava se praktično vsak dan zaradi tega. tudi o spoštovanju do mene ne morem govoriti.

rada bi šla z možem na posvetovalnico. ali so morda kje brezplačne posvetovalnice?

Bolj ko vse te poste berem vidim, da je to, za kar sem jaz iskala pomoč na tem forumu čista nula v primerjavi s tem, kar se drugim ženskam dogaja. In bo to moj zadnji post in zadnji obisk na kateremkoli forumu Med over net ali forumih nasploh. Hvala, ker delite svoje zgodbe, zelo ste mi olajšale življenje in odločanje za naprej, vidim, da imam prav, da vztrajam na poti, ki sem si jo začrtala. Za vse vas trpinčene, uboge, ponižane ženske: STE FAJN BABE. NIČ VAM NE MANJKA. IMEJTE SE RADE IN NE SE PUSTIT. TUDI JEZUS JE REKEL: MIR SE DELA Z MEČEM. Povejte jim, kar jim gre. če so pravi desci, se bodo potrudili biti fer do vas. Če niso, jih ne rabite. Preprosto. Adijo!

Spoštovani,

če v prvem odgovoru nisem bila dovolj jasna, naj ponovim: tu je treba najprej zaščititi otroka, in ker se sprašujete, „ ali se mož sploh zaveda kakšen je, kaj s svojo grobostjo povzroča“, morate otroka zaščititi vi. Kar se dogaja vašemu otroku, ne sme več biti prepuščeno vašim neuspešnim poskusom, da bi moža odvrnili od njegovega vedenja!

Za brezplačne posvetovalnice, ki bi jih lahko priporočila, ne vem. Morda pa se lahko ob tem tudi vprašate, koliko denarja ste pripravljeni odšteti za najosnovnejše dobro svojih otrok. Storite ta korak čim prej, laže vam bo, ko tega bremena ne boste več nosili sami.

Draga Petjapetja!

Ne z možem, sama moraš iti po pomoč. Mož je tisti, ki dela zlo tvoji hčerki in tebi. In ti si tista, ki to dovoliš in ti si tudi tista, ki to lahko prepreči. Edina oseba si, ki lahko svoje otroke zaščiti.

Pojdi na center za socialno delo, kamorkoli, samo poišči takoj pomoč, še danes. Naj hčerka nikoli več ne bo izpostavljena zlorabi. Pokliči na SOS telefon. Oboje je brezplačno. Pomanjkanje denarja ne more biti izgovor.

Morala se boš čimprej odseliti in preprečiti zlorabo, zavedaj se tega. Ti si tista, ki boš s pravimi dejanji možu dopovedala, da dela narobe. Ne z besedami, z dejanji.

Vajin odnos ni partnerski, temveč odnos otroka in matere. Vendar se mi zdi, da ni samo mož tisti, ki želi biti otrok, temveč si tudi ti tista, ki mu želi biti mati.

Petjapetja, pozdravljena!

Informacija o dveh svetovalnicah:

– Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, Svetovalnica za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, cena enournega pogovora s strokovnjakom znaša 5 EUR, tel: 031 778 772

– Ljubljana, Center za psihološko svetovanje Posvet, cena pogovora 5 EUR, tel: 01 251 29 50

Veliko sreče.

Na žalost sem prišla do spoznanja, da bo ločitev verjetno edini izhod. res bom šla na Center za socialno delo in se pozanimala o postopku. Tudi otroke bom zahtevala. Žalostno pa je to, ko se moram sprijazniti s tem in me zelo boli. Vem, da bo kljub očetovem grobem vedenju ga hčerka pogrešala in, da tudi ona trpela. Do zdaj sem nekako imela upanje že 2 leti, da bova uspela splavati iz tega vzorca čudnih odnosov. pa se ne da. žal. Po drugi strani pa se tolažim, da je bolje zdaj iti v ločitev, hči bo tako ali tako trpela (ali se ločim prej ali kasneje), samo sinček je še premajhen, da bi trpel. Resnično težko se je sprijaznit s tem, da družina razpada, ko pa so edina moja velika želja imeti varen in ljubeč dom za svojo družino.

petjapetja, res je, prav si se odločila.

Bi pa glede na svoje izkušnje dodal še to-občutek imam, da znaten del vzroka za težav tiči v vajini starostni razliki.
Na žalost je danes kar precej 30 in nekajletnikov, ki v nobenem pogledu niso odrasle in zgrajene osebnosti.Kar precej je takih, ki pri teh letih še veselo luftajo in se tako ali drugače šlepajo. In pri takih se rado zgodi, da se pri takih obveznostih kot pri vama počutijo preveč vezani, otesnjeni, nezadovoljni. In potem pokažejo na različne načine-alkohol, excesni športi, zelo redki celo s pretiranim delom (paradoks..) in na žalost tudi z verbalnimi in celo fizičnim nasiljem.

Me pa malce preseneča da si si ob svoji zrelosti pri 33 letih odločila za 26-letnika, saj je takrat razlika v življenskem stilu in odnosih včasih drastična, skoraj kot med orto-pubertetnikom in odraslim.

Ti boš tisti starš, ki bo ustvaril varno in ljubeče okolje za svoja otroka – če je tvoja želja resnična. Morda ne bo ravno v okvirih kot jih klasično vidimo – oče, mama, otroci, bo pa varno in ljubeče in brez zlorab. Ti imaš to možnost in tudi moč, da izpelješ.

Veliko poguma!

V bistvu ga ne potrebuješ, ker si sama za vse. Moškega, veliko boljšega, s pravimi vrednotami, zrelega pa sem prepričana, da boš dobila. Nima ti bit česa žal, poskusila si na 100 in en način se pogovorit, mu dopovedati kaj si želiš, kakšno vzgojo otrok ipd. pa žal ni bilo rezultatov. Mislim, da si se pravilno odločila, vztrajaj. Takšno življenje s takšnim človekom te bo pripeljalo samo še v POLJE.
IMEJ SE RADA!
Srečno!

hvala vsem za podporo.

Moje mnenje je, da je tvoj mož zelo otročji in se niti nima interesa potruditi glede izražanja in vzgoje vsaj zaradi otrok.

S tem pa zalis izraz “otrocji”, ki izhaja iz besede otroci. Otrocje ni enako pokvarjenemu in otroci se vedejo tako in drugace ker odrascajo in se komaj uce, odrasle osebe pa ne morejo biti otrocje, ce se obnasajo neodgovorno in pokvarjeno. Lahko so samo pokvarjene in neodgovorne.

Ce je odrasla oseba igriva, se rada nasmeje, je spet drugo, to se vedno ne recemo, da je otrocja, ampak zabavna, cagatorska, smesna ipd.
Ko pa se odrasli obnasajo neodgovorno, zaljivo, pokvarjeno, nezainteresirano, pa ne moremo tega zavijati v vato in jim pripisovati otrocjost, ampak je to nezrelost in nedoraslost, problemi s psiho in konverzacijo, nesprejemanje odgovornosti ipd.

Upam, da razumes.

Za sam problem pa itak ni besed. In imam obcutek, da bos ostala z njim, ker ti je tako zelo zbil samozavest, da si prepricana, da drugega cloveka ali boljsega zivljenja sploh vredna nisi.

VSE je boljse, vse, tudi nekaj casa spat na kavcu pri kaksni prijateljici ali znanki ter jest cel mesec makarone, kot pa bit v taksni vezi. Vendar ce tega ne narediš zase, pazi vsaj na otroke. Imas katastrofo od moza, njega sploh niti priblizno ne potrebujes, da lahko lepo zivis.

zivijo!

na kratko v parih stavkih:
– bodi močna, odločna in zaupaj materinskemu instinktu. ta te ne bo nikoli varal.
– ne odhajaj iz svojega doma. imaš 2 otroka. mož je ta, ki se naj odseli.
– zaščiti otroka in poskrbi, da se prepriri in pranje umazanega perila med vama ne bodo odvijali v pričo njiju
– z mozem se razidita kot partnerja/kot zakonca, a ohranita očetovstvo in materinstvo.
– ob razhajanju vama lahko pomagajo druzinski mediatorji

zelim vam vse dobro na vasi poti.
malchy