Redna šola ali šola s prilagojenim programom
Pozdravljeni,
danes imam prav dan za vprašanja 😉
Naslednje šolsko leto je še leto, ko bo najin otrok hodil v vrtec. Z letom 2011/2012 pa bo šel v 1. razred. Vendar v odločbi o usmerjanju ima otrok napisano, da imam lažjo motnjo v duševnem razvoju. To se bo preverjalo naslednjič čez cca. manj kot eno leto, da se ga ponovno opredeli kakšne težave ima oz. usmeri z odločbo o usmerjanju.
Če je otrok opredeljen kot otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju,naj bi avtomatsko spadal v šolo s prilagojenim programom.
Zanima me vaše mnenje in izkušnje glede tega kako ste se odločali vi starši, v kakšno šolo naj otrok gre in kakšne težave ste pri tem imeli oz. se srečevali. Na kaj je treba biti pozoren?
sicer nimam otroka s PP, ampak moje izkušnje so pri otrocih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju nekako take: Vsi otroci z lažjimi MDR, kar jih poznam, ki so obiskovali najprej redno osnovno šolo, so bili nekako do 5. razreda prešolani na osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom. Takrat namreč vsebine v šoli začnejo postajati bolj abstraktne, in otroci z LMDR vsaj praviloma ne dosežejo ravni formalno-logičnega mišljenja.
To sicer ne pomeni da je redna osnovna šola že po defaultu neprimerna. Je pa treba upoštevat, da bo tak otrok v redni oš vedno med učno manj uspešnimi učenci, za učenje bo porabil veliko več časa, uspehi bodo pa vseeno nižji in temu primerno je lahko načeta njegova samozavest. Ne pravim da ni možen primer ko bi bil tak otrok v redni šoli uspešen in bi tudi samozavest ostala taka kot mora biti, ampak zaenkrat še ne poznam primera.
Če se torej odločite za redno osnovno šolo, je treba biti predvsem pozoren na to, kako otrok dojema samega sebe v šoli. Ima prijatelje, ali je učno uspešen, ali se zaveda svojih uspehov oziroma neuspehov in kako to vpliva na njegovo veselje do učenja.
Dokler je inkluzija pri nas na tako nizki ravni kot je, sem jaz proti temu, da se otroke z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi vključuje v redne programe. Lahko deluje, ampak zelo zelo redko. Program z nižjim izobrazbenim standardom je prilagojen otroku-vse od tempa, do načinov dela, števila otrok v razredu,…V redni osnovni šoli pa se mora otrok prilagajati programu-ne glede na to, če to zmore ali ne.
Mateja 2006,
jaz bi samo še dodala, nekateri starši se kljub vsemu odločijo za vpis v redno šolo, čeprav se zavedajo, da bo kasneje najbrž potrebno prešolanje.
To utemeljujejo z tem, da otroka še tako mladega ne iztrgajo iz domačega okolja, otrok ostane tudi v kontaktu z prijatelji iz vrtca, pa tudi prva triada ni preveč storilnostno naravnana, hkrati pa lahko otrok že od začetka pridobi strokovno pomoč – ne vem več 3 ali 5 ur tedensko.
Seveda je odvisno tudi od pripravljenosti šole spoprijeti se z takšnim izzivom, da so pripravljeni potruditi se, vložiti nekaj več truda v takšnega otroka…, tako da po mojem otrok tudi veliko pridobi, če je vpisan v redno šolo, najbrž tudi učno, saj se vseeno mora za rezultat več učiti, vendar pa se mora starš zavedati, da do konca mogoče ne bo šlo in ne sme za to kriviti ne sebe, ne otroka.
Glede inkluzije pa še tole – vem, da je možno prehajanje med programi, torej, da bi bil otrok recimo 3 dni na posebni šoli, dva dni na teden pa na svoji matični šoli, če bi se tam dobro počutil, bil sprejet pri sošolcih, ki bi ga upoštevali in imeli radi takega kot je. to omenjam predvsem pri tem, da bi bil mogoče kasnejši prehod na šolo z prilagojenim programom lažji, hkrati pa bi otrok obdržal stike v domačem okolju. V praksi se to redkokdaj izvaja, vendar pa osebno poznam primer, kjer zadeve funkcionirajo nekako tako.
Želim vam dobro odločitev.
Tudi jaz se strinjam z vsem, kar je napisala xxx. Mi smo se namreč trudili tri leta v redni osnovni šoli, potem pa smo našega otroka prešolali v šolo s prilagojenim programom. Sedaj, po nekaj letih izkušenj, lahko samo rečem, da je bilo to res najboljše, kar smo lahko naredili. Hvala Bogu, da imamo take šole, ki so res to, kar imajo že v naslovu: šola s prilagojenim programom. Počutje na tej šoli je bilo super, uspešno smo prišli do konca… Jaz šolo lahko res samo pohvalim.
Meni so rekli, da če napišejo, da bi otrok sodil v šolo s prilagojenim programom in starši se s tem ne strinjamo, se seveda lahko pritožimo in če vseeno vztrajamo, da se ga da v redno šolo, delamo to na lastno odgovornost in nam zato ne pripada dodatna pomoč.
Ali je to res…glede dodatne pomoči?
Mi smo vztrajali, da gre otrok v redno OŠ, ne prilagojeno. Danes mi je zelo žal. Škoda živcev, škoda prikrajšanja ostale družine. Kar se tiče sprejetja v domačem okolju…….ko pridejo otroci v puberteto, se takega otroka začnejo izogibat in se grupirajo s sebi enakimi. Tako, da je vse brezzveze. Povem vam iz izkušenj. Res pa je, da smo starši trmasti in vztrajamo pri svojem prepričanju in žal moramo največkrat kar sami priti do takega spoznanja, pa čeprav nam že veliko prej tako svetujejo strokovnjaki. Jaz bi, če bi vedela razvoj dogodkov, bi že takoj v začetku dala otroka v šolo s prilagojenim programom. Ampak po bitki smo itak vsi generali…..
Ker sem tudi sama starš otroka s p.p. me bega kar ste napisali (navajam zgoraj). Ne razumem kdo vam je to rekel?
Drugače pa tudi midva z možem premlevava kam vpisati otroka oziroma sva mnenja da poskusimo najprej z običajno šolo.Naš fantek je sicer letnik 2004 in smo za letos odložili šolanje. Do zdaj ima od diagnoz navedeno le MCD. V vrtcu ima 3 urno tedensko pomoč in napreduje, se pa bojim da njegov napredek ne bo zadosten ob vstopu v šolo. Največ težav ima na govornem področju. Begajo me tudi testi, ki jih je opravil za potrebe dokazovanja odloženega šolanja, kjer je dosegel le 20% točk. Tolaži me le to, da je drugače družaben in z navezovanjem stikov nima težav, prav tako nima vedenjskih težav. S pomočjo spec.pedagoga bo nadaljeval še eno leto v vrtcu, pozimi pa moram po nasvetu zdravnice že vložiti vlogo da bi imel pomoč tudi v šoli.
Najbolj me skrbi kdo nam lahko prepreči vpis v običajnoo šolo. Nisem proti šoli za otr.s p.p., vendar se nama zdi prav da najprej poskusimo tako. Psihologinja pravi da napreduje kar je pomembno, a kaj ko imam sama vedno pomisleke da je napredek premajhen. Redno delava naloge (tako za grafomotoriko kjer ima tudi kar nekaj težav) s pomočjo knjižic, ki so za igrivo učenje (npr.Cicišola), pozna že nekaj črk in številke (na lastno željo), glede govora pa me skrbi.
Če vam ni neprijetno bi vam bila hvaležna da napišete s kakšnimi težavami se srečujete pri delu z vašim otrokom in kako jih rešujete.
lep pozdrav.
sem mamica 6 letnega sincka septembra moremo v solo pa me zanima ce kdo ve kako je stem otrok ima spinalno misicno atrofijo je odvisen medicinske oskrbe ima respirator in gastro stomo nisem pa pripravljena ga dat v zavod a mogoce kdo ve kako poteka solanje na domu z takim otrokom da ga bi jaz ucila prosim za pomoc. lp petra
Roza,
obstajajo tudi oblike dnevne vključitve v različnih zavodih, tako da tudi otroka, ki potrebuje medicisko oskrbo. ni potrebno šolati doma. Otrok ne lgede na svoje stanje in primankljanje potrebuje tudi sovrstnike.
Draga Lana, preden dam tvojo objavo v javno, bi prosila za podatek tvoje starosti in razlog, zakaj bi šla rada v šolo s prilagojenim programom, ki je bolj kot ne šola za tako ali drugače bolezensko težje prizadete otroke. Gre za varovanje tvojih podatkov, katere skušam zaščititi, da ti kdaj kasneje ne bi bilo žal, da si s polnim imenom in priimkom podala tako vprašanje zase. Sicer so to bolj teme za odrasle, torej glede na to, da sprašuješ za osnovno šolo za tvoje starše ali skrbnike. Veš, večina otrok bi rada tavno obratno, šla v normalno šolo iz šole za otroke s posebnimi potrebami in prilagojenim programom. Vedeti moraš, da ti končana običajna osnovna šola daje mnogo več možnosti za naprej. In nenazadnje jo lahko izdelaš tudi na daljavo, torej od doma. Zato, če ti želim bolj pomagati z odgovori, potrebujem od tebe več informacij.