Cepljenje za zaščito pred rakom na prsih
Spoštovana!
Sam o tem ne vem nič pa rak dojke zelo pozorno spremljam, pa ne na googlu, ampak na preverjenih straneh kot so ASCO, JCO, in podobno.- To so preverjene strani o raku nasplošno in o subspecializiranih zadevah, se pravih o različnih rakih.
Osebno menim,da takega zdravila ne bo žal, nikoli. Zakaj? Rak dojke je izredno heterogena bolezen, to pomeni,da je praktično pri vsaki bolnici potek različen, saj poznamo ogromno vrst raka dojke, če jih delimo na molekularne podgrupe, kot je to seveda dandanes v svetu molekularne onkologije nuja!In kako narediti univerzalno cepivo za vse ženske proti vsem rakom dojk??Tega ne razumem.Kako vedeti, pri kateri bolnici se bo razvila določena podgrupa raka dojke. Danes rak dojk MOLEKULARNO razdelimo na luminalni A tip(visoki ER,PR receptorji, HER-2 negativen, nizki proliferativni indeks), luminalni B tip(ER,PR izraženi, HER-2 negativen, visoki proliferativni indeks), trojno negativni rak dojk(ER,PR,HER-2 odsotni, visoka proliferacija rakastih celic), HER-2 pozitivni rak dojk(prekomerno izražen HER-2 plus ostali dejavniki, ki so različni). Od vseh teh rakov ima samo luminalni A tip dobro prognozo, če gledamo krivulje preživetja pri bolnicah, ki niso bile deležne nobenega sistemskega zdravljenja. Zato se danes praktično vsem bolnicam tudi če imajo nizek stadij,daje adjuvantna kemoterapija,da se poskuša preprečiti relaps.Pa vendar: v glavnem relapsirajo bolnice s trojno negativnimi raki ter HER-2 pozitivnimi raki dojk, tiste luminal B ter A tip pa ponavadi po zelo dolgem prostem intervalu , če sploh.
Zato je za moje pojme zelo težko ustvariti preventivo, ki bi kar tako poprek preprečila vse rake dojk, da bi se razvili.
Raka dojk bo stalno več, to je dejstvo.In najbolje,kar lahko naredimo je,da ga čimprej odkrijemo, se pravi v fazi IN SITU, ko pa je 100% ozdravljiv ne glede na to,kaksen je.Čim je rak stadija I , se pravi že invaziven, ozdravitev ni nikoli 100%.Vedno bo kaka bolnica imela ponovitev, kajti tudi pri zelo majhnem tumorju gre za sistemsko bolezen,bolezen po celem telesu. In utopija je,če misli kdo,da bomo/bodo vedno našli pri vsaki bolnici majhen tumor.Vseh tumorjev se enostavno ne da videti na raznih slikovnih preiskavah zaradi načina rasti, ponavadi mrežasto infiltrativnega vzorca rasti in to je še en razlog,zakaj vseh rakov ne odkrijemo v dovolj zgodnji fazi.- Je pa tako,da tudi če ga ne, je še vedno možnost ozdravitve pri rakih, ki so biološki zelo neaktivni(počasi rastoči lobularni raki, visoko ER,PR pozitivni, HER-2 negativni z nizkim onkotype indeksom), velika, se pravi tudi tumorja stadija 3 so potencialno lahko ozdravljivi, v kolikor niso biološko agresivni.
Lahko pa tumor z mikroinvazijo (čisti začetni stadij 1), ki je biološko zelo agresiven, naredi razdejanje v pol leta in zaseva po vseh organih.
Zato sam ne verjamem v cepiva.Mislim,da je prihodnost v nano delcih in še bolj poznani molekularni analizi tumorjev, nikoli pa ne bo poznanih vseh tarč, ki jih tumorji imajo,ker je to praktično nemogoče za celotno človeštvo, ker enostavno nimamo toliko vedenja(čeprav ga imamo že zelo veliko!!!!), zato je onkologija izredno zanimiva in dinamična mlada veda, ki se vsak dan razvija.
LP in srečno!
Hvala za vaš zeo zelo široko razlago vrst rakov.
Na straneh, ki jih vi omenjate, ni dostopa za navadne smrtnike – vsaj v Sloveniji ne?
O cepivu, ki bi ga naj razvijali v Ameriki za preprečevanje raka na dojkah Za HER2+++ blnice se je pisalo kako leto nazaj tudi na straneh Evropa done! Mi je zelo žal, če je bila le potegavščina!
Lep pozdrav in veliko entuzijazma pri vašem delu!
Spoštovani,
najlepša hvala tudi v mojem imenu, Mladi Zdravnik, zelo lepo ste pojasnili. Je pa res, da kot kaže statistika včasih “laže” in je rak dojke zelo samosvoja bolezen, odvisna od vsake posameznice posebej. Glede na napisano spodaj, je moja mama sodila v ali luminalni A tip oz. luminalni B tip pa je bolezen čisto podivjala. Zgodilo se je tisto, kar naj bi statistično gledano doletelo bolnice s trojno negativnim oz. HER2 pozitivni rakom, saj se trenutno bori z zasevki lobularnega HER2 negativnega, visoko hormonsko odvisnega karcinoma dojk, v meningah. Kot kaže je tako, da je vse odvisno od sreče. Tudi sama upam, da se bo nanotehnologija razvijala še bolj skokovito kot se, vendar se bojim, da bo v Slovenijo vse to prišlo pozneje kot verjetno kje drugje na zahodu, verjetno tudi zaradi premajhnega denarnega vložka v raziskave v zdravstvu.
Lep pozdrav, Superlady
Pozdravljeni!
Kar se tiče zdravljenja raka nasplošno lahko rečem,da trenutno zadeve stojijo popolnoma enako kot v Ameriki na primer.kemoterapevtske sheme in smernice so povsem enake in seveda temeljijo na izsledkih velikih randomiziranih študij v Evropi in Ameriki.Tako da zaenkrat imamo dobre smernice in dobra zdravila.
Je pa res,kot ste sami lepo rekli,bolezni se nikoli ne da napovedati. Zanimivo bi bilo videti onkotype tumorja vase mame.Ne upam si reči,da je bil v resnici zares tako neaktiven tumor biološko, kot je bil določen s patologijo.Namreč zaseval je v precej bezgavk, najbrz ze zelo zgodaj v svojem razvoju oz.rasti,tako da morda tisti gradus I oz.II v resnici le ni tak.Upam,da razumete,kaj želim reči.patologija je vseeno kljub svoji napovedni vrednosti še vedno bolj subjektivna metoda in določanje gradusa je roko na srce subjektivna metoda.Nekdo vidi celice taksne,drugi drugačne.Onkotype se izvaja v Kaliforniji in je zaenkrat najbolj objektivna metoda določanja agresivnosti tumorja.Naše bolnice, kot je znano meni,zaenkrat sodelujejo le v raziskavah, da jim določajo genski profil, poleg nekaj izjem, ki so za ta test plačale kar lepo vsoto denarja in tako izvedele,v katero prognostično skupino spadajo,v kolikor jim je bilo to ponujeno.Včasih se je izredno težko odločiti za adjuvantno zdravljenje, kaj dati, koliko, kdaj, v kakem sosledju in to ni enostavno.Od tega je odvisna nadaljnja pot bolnic.
Kar se tiče dostopa do raznih onkoloških revij oziroma strani, mislim,da večinoma ni problem,je pa res,da je potrebno imeti gesla za določene revije.V večini primerov se seveda registrirate na straneh in potem lahko prebirate članke.Morda v bodoče napisem kaksne zanimive strani.
sigurno najdete ,če vtipkate v googlu Journal of clinical oncology ter na deset dni vidite novo revijo ter novost, v glavnem so to študije.potem zelo zanimiva stran je na primer http://www.clinicaloptions.com
Tukaj najdete veliko zanimivih kliničnih primerov ter diskusij za posamezne rake.
Kar se tiče cepiva pri HER-2 poz.rakih sem nekaj slišal,vendar s tistim potem ni bilo nič.Namreč kot sem že omenil,tudi Herceptin ni čudežno zdravilo.V določenem procentu primerov obstaja primarna ali pa sekundarna rezistenca, kar pomeni,da se lahko zgodi,da že med samo terapijo pride do progresa bolezni. Menim,da HER-2 pozitivni raki nikoli ne bodo dosegli takega preživetja kot ga imajo HER-2 negativni, saj je to neodvisni prognostični napovednik. Te signalne poti so izredno kompleksne in jih je težko povsem razumeti.Vedno obstaja kaka izven pot, ki jo rakasta celica ubere,da se deli dalje in zaseva.
Je pa res,da tudi HER-2 pozitivne tumorje lahko razdelimo na prognostične podgrupe.-ni vsak HER-2 pozitiven tumor enako agresiven in tudi pri teh bolnicah opažamo povsem različen potek in razsoj.Prevlada pa razsoj v centralno živčevje , ponavadi v kasnem poteku obolenja.
Vendar to je zopet statistika, ki roko na srce, dostikrat LAŽE!
Lepo pozdravljeni!
LP MZ
Spoštovani,
gotovo imate prav in imamo v Sloveniji podobne smernice kot so predpisane za zdravljenje raka v Ameriki oz. kje drugje v Evropi. Vendar sem opazila, da nimamo registriranih še verjetno kar nekaj zdravil (Abraxane, Nevelbine v tabletah, itd). Zanima me tudi, če so se v Sloveniji že kdaj izvedli Ommaya reservoir? Glede mame pa gotovo, njena karcinoma nista bila kot kaže tako “nedolžna” in sta bila biološko kot kaže precej agresivna, saj je imela obakrat močno prizadete bezgavke. Zanima me, če se shranijo vzorci odvzetega tkiva in bi torej še vedno lahko naknadno preverili njen onkotype? Verjetno njej ta informacija ne bi več prišla prav, ampak tako za prihodnost, potešitev radovednosti, mogoče pa tudi praktično, če bi katera od njenih hčera šla po njeni poti. Povem lahko še to, da je mama borka in da se kljub težki situaciji in slabi prognozi, zaenkrat dobro počuti, je polna energije in zdravljenje prenaša dobro (intratekalna KT in obsevanja). In upamo, da bo statistika tudi v tem primeru lagala.
Najlepša hvala za Vaš trud in pojasnila, z informacijami, ki jih podajate potešite marsikatero nevednost/radovednost in omogočite boljše razumevanje te zahrbtne bolezni.
Lep pozdrav, Superlady