Kako iz začaranega kroga
Prvič sem posumila, da me partner vara pred približno petimi leti. Kmalu sem imela tudi dokaz.
Sporočilo na njegovem mobitelu: “Razgovor (za službo) je bil v redu. Ženska, čeprav mlajša ti ne sega do kolen. Pogrešal te bom cel dan”.
Ko sem ga vprašala kaj se dogaja je začel z nesmiselnimi izgovori, potem pa je rekel, da sem jaz tista, ki vedno nekaj teži, da mu ne dam dihati in podobno. Za tem se je zavil v molk.
Ker sem ga ljubila in sem želela ohraniti najino razmerje (živiva skupaj) sem se poskušala prepričati, da je vse v redu. Pa ni bilo. Eno leto po tem sem spet na mobitelu videla sporočilo: “Mislim na te”. Tokrat sem mu povedala, da ne želim več prenašati njegove nezvestobe. Prvo je zatrjeval, da to sporočilo nič ne pomeni, ko pa sem vztrajala je vprašal kaj naj naredi, da to popravi. Nisem nič zahtevala od njega. Povedala sem samo, da me je prizadel in da nezvestobe ne bom več prenašala.
Po tem dogodku nekaj časa ni bilo (očitnih) znakov, da me vara. Upala sem da se je vse uredilo. Pa se, na žalost. ni. Dve leti nazaj sem večkrat zasledila e-pošto poslano zgoraj omenjeni ženski. Nisem nič povedala, ker sama nisem vedela kaj naj naredim.
Konec marca, letos, ko sem enkrat stopila v sobo sem na ekranu videla besede “Vesnica moja”.
Moj partner je takoj ugasnil računalnik. Ker sva bila namenjena na en obisk sem mu šele zvečer povedala, da sem videla komu je pisal. Odgovor je bil “in”. Rekla sem, da sem zelo razočarana.
Naslednji dan sem, v službo, dobila njegov mail v katerm, med drugim piše, da je naveličan mojega neupravičenega ljubosumlja in da je mogoče najbolje da se razideva.
Čeprav sem bila zelo prizadeta sem mu odgovorila, da bom spoštovala njegovo odločitev.
Sledil je mail, da v njegovem življenju ni druge ženske in podobno. Pri tem je ostalo.
Od takrat se redno dopisujeta (tudi več mailov na dan). Od prejšnjega tedna njene maile (in svoje maile poslane njej) redno briše.
Ne vem kaj naj naredim. Jaz sem odkrita oseba, vedno pripravljena na pogovor, moj partner pa si ravno pogovora ne želi. Če karkoli rečem pravi, da pretiravam, ker je vse v redu.
Zelo sem žalostna.
Pozdravljeni, Taja2!
Dolgo časa že prenašate negotovost v odnosu z vašim partnerjem in še vedno upate, da ga bo odkritje njegove nezvestobe in vaša predanost vajinemu odnosu prepričala, da bo vse drugače. Očitno gospod udobno sedi na dveh stolčkih in se kaj dosti ne zmeni za vašo stisko. Na vaše sume odgovori z otroškim zanikanjem in obenem sprevračanjem krivde na vas. Očitno mu je krivdo tudi uspelo zvaliti na vas, kar pa je do vas skrajno krivično. Vi v ničemer niste krivi za njegovo nezvestobo (tudi, če bi bili še bolj tečni in »zateženi« in zahtevni in mu po njegovih besedah ne bi dali dihati), ampak je v celoti on sam odgovoren za svoj odhod iz vajinega odnosa. On bi moral svojo stisko v vajinem odnosu reševati znotraj vajinega odnosa, ne pa z izhodom v drug odnos. To je v celoti njegova odgovornost. Vaš del odgovornosti pa je v tem, da mu na nek način to dovoljujete in tolerirate. Do kdaj še? Res vas je že prvo odkritje prizadelo in ste mu te stvari tudi povedali, vendar on ni ničesar spremenil, niti mu ni bilo potrebno dokazati, da je odnos prekinil, niti da si želi ostati z vami, kaj šele, da bi iskreno obžaloval svoje neodgovorno ravnanje in vam to dokazoval ( z dejanji) na vsakem koraku.
Zakaj vi ne bi smeli biti zahtevni? Pripada vam. Zakaj se tako malo cenite? Vi ste vredni najboljšega! Z njim ali brez njega. Ni se vam potrebno čutiti krive in nevredne ljubezni, vi ste s svoje strani vložili v vajin odnos vse (in še (pre)več), on pa je očitno vlagal veliko premalo, predvsem pa je bil premalo odgovoren (kar mu niti ni bilo potrebno biti). Kje je bil tu odnos – v smislu iskrenega pogovora, zaupanja, deljenja lepih, pa tudi težkih trenutkov,občutkov, stisk…? Zakaj se zadovoljite s tem, da se zapre in noče pogovarjati? Tudi to je njegova odgovornost, saj vam kot njegovi partnerki pripada, da je do vas prijazen, ljubeč, da se pogovarja in deli z vami samega sebe… Vi veste, da ne pretiravate, da ni vse v redu v vajinem odnosu, da sploh niste neupravičeno ljubosumni in da ste še premalo zahtevni. In če bi se nehali slepiti in bi si začeli verjeti, da to, kar čutite, čutite prav?!
Verjamem, da ste zelo žalostni, verjetno pa tudi prizadeti, razočarani in ob vsem tem čutite nemoč, ker ga imate še vedno radi. Pa niste tako nemočni kot se vam zdi. Ne vem koliko že lahko čutite jezo in globoko prizadetost, da vas je kar zamenjal, odšel iz odnosa in zavrgel, ob tem, da ste se vi trudili, da bi vas imel rad in da ne bi imel razloga za slabo voljo. Koliko dostojanstva in spoštovanja ženske si že smete dovoliti čutiti? Pripada vam. Ne vem kaj boste storili in koliko ste že prepričani/odločeni, da na tak način, kot se zadeva vleče (očitno že vsaj 5 let) ne boste več dopuščali, da bi šla naprej. Od vas je odvisno koliko časa vas bo še lahko vlekel za nos. Ob tem je njegovo brisanje mailov in skrivanje številk in pogovorov otročje, ker vi vseeno veste (ali pa samo zgolj slutite – vendar sigurno čutite prav, to si lahko verjamete!). Potrebno bo postaviti odprte karte na mizo. Z obeh strani. On je predlagal, da se umakne (k njej?). To verjetno bolj kot ne kaže na to, da je vajin odnos mrtev. Pomembno bo – od njega – izvedeti ali si v resnici želi oditi stran in z vami ne želi več imeti ničesar ali je morda še pripravljen na oživljanje odnosa z vami, tokrat na novih temeljih? Najprej pa je potrebno, da vi sami ugotovite kaj si v resnici želite? Ste pripravljeni po vsem tem sploh še biti z njim? Boste lahko šli čez vse to, kar vam je storil? Mu boste lahko sploh še kdaj zaupali, pogledali v oči, se z njim poljubljali in bili intimni, ko vas je tako globoko prizadel, izdal, prevaral, ponižal, razvrednotil, osramotil in ognusil…? Verjetno bo pomoč zakonskega in družinskega terapevta na mestu, bodisi za vas samo, da boste lažje šli skozi to težko obdobje –ali morda za vaju oba, če se bosta tako odločila.
Vse dobro vam želim.
Ti njega itak nikoli ne bos sposobna pustit, nekdo je zgoraj napisal, da te ima moski za naivno, pa ne da te ima, ti tudi si naivna in neodrasla oseba ki se boji resnice in boji odgovornosti za svoje odlocitve ter stati za samo seboj!
Se strinjam z licorice.. Mene zanima kako si mogla cel cas mirno cakat na pravi trenutek, da mu poves.. MENE BI V TISTEM MOMENTU ZE VIDEL S SEKIRO IN BI TOLKLA PO EKRANU PA MOGOCE SE PO NJEM, ne vem zanj, za ekran pa zaziher vem da bi odpeketal svojo pot ;)).
Tvoj partner te ne spostuje, ker se niti sama ne. V tem je problem, pa si zamisli no druge ljudi ki se ne spostujejo.. zakaj bi jih vendar mi morali spostovat? Spuzve nimamo radi dolgo casa v svoji blizini…
Brez veze, sploh mi ni vredno pisat svojih misli v tvojem primeru, ker bo ostalo kot je v tem primeru sem 100%.
Ob prebiranju se nisem cudila tvojemu zlatemu soprogu, ampak tebi in nisem postala zacudena na njegovo podobo, ampak nate… Njega in njegovo obnasanje v celoti razumem… zna clovek fino poskrbeti zase, ob sebi ima tepko ki mu vse to dovoljuje in mirno golta. Tebe pa resnicno ne stekam.
Odlično napisano NoNi, punca je naivna do konca pa še naprej. Je pa tako s temi stvarmi, vsak mora sam dojeti, da se mu dogaja to kar se. Ko bo ona spregledala in upam da bo, ga bo z lahkoto dala na čevelj. Taja 2, sprašuješ kako iz začaranega kroga, si že na dobri poti, ko se zavedaš da si v začaranem krogu. Potrudi se, da sprejmeš vse občutke ki jih imaš in da si priznaš da tako tudi v resnici je. Boš videla kako se ti bo krog raztrgal, ko boš uvidela, da se on igra s teboj in potem boš izstopila iz tega kroga. Potrudi se, BOŠ VIDELA, DA TI BO USPELO.
Lp :):):)
Pomlad, napisala sem sicer malo grobo, kot zdaj vidim, samo se se vedno strinjam s seboj hehe ja seveda, le besede nisem izbirala, pac pa pisala kar direktno in brez olepsav…Pa se mi zdaj zdi da sem bila pri tej zenskici dosti predirektna in ostra, ceprav ni bil moj namen.
Ker vem da je lahko bit pameten za druge in pri drugih, pri sebi pa premnogokrat popusimo tam kjer ravno ne bi rabli in pricakovali.
Hudic je v glavnem ko si psihicno tako na psu, ko se niti malo ne spostujes…. takrat je najvecja muka se odlepit in zacet znova, ker enostavno NIMAS MOCI.
Jaz te razumem, samo svetujem pa ti, da si najdes nekoga mocnega ob sebi, ki te bo malo porukal naprej, da se bos lahko zagnala, ter koncno spet znala sama zaplavat. Mislim da v tem primeru nujno potrebujes nekogar pomoc, sama ne bos zmogla, si prevec v tej njegovi igri, ti se ga ja bojis, ti se bojis njegovih reakcij, njegove jeze in zalitev, njegove hladnosti.. TI SE NJEGA BOJIS, jezustana, kako je to grozno – prosim najdi si neko pomoc ki te bo pocukala za rokav in te vsaj psihicno usmerila na pravo pot, ker od tu MORAS it, ves kako boljse je bit sam kot pa v taksnih gnilih odnosih??? Ne bos verjela kako ponosen si, ko zmores odcepitev…. In kako drugace dihas, gledas na stvari, na ljudi, na odnose..
Kaj naj narediš? Tip te vara, ti mižiš, ker ga nočeš izgubit. Sama sebe ponižuješ, zato boš vedno bolj nesrečna. Lahko živiš še naprej tako, a nekega dne, ko bo druga bolj vabljiva za življenje, ne zgolj za avanturo, te bo itak pustil. Več je vredno človeško dostojanstvo kot neki tip, ki te tako ali tako ne spoštuje.