Kako do odločbe, če otrok še ni v vrtcu
Pozdravljeni!
Sem že marsikaj poiskala in prebrala, pa mi še vedno ni najbolj jasno.
Otrok star 3 leta še ne hodi v vrtec, ima alergijo na 3 osnovna živila (jajca, mleko, krompir) pa še na nekatere druge stvari. Ima pravico do statusa otroka s posebnimi potrebami in kako priti do odločbe še preden je v vrtcu. Vložimo zahtevo o usmerjanju oziroma kakšen je postopek?
Hvala za pomoč in lep pozdrav.
Ali imate do odločbe pravico, ne vem, zadnje čase zavračajo take primere, da se vprašaš, če je v tisti komisiji sploh še kdo pri zdravi pameti, postopek pa j etak, da zberete vse izvide (kakšne resoncne ipd seveda ne velja!), ki jih imate, izpolnite papir za denarni dodatek na CSD in potem oboje skupaj pošljete na PK. Ta vam potem odgovori, ali ste do statusa in s tem dodatka upravičeni.
Če mislite odločbo CSD (za otroka s pp), je to obrazec za dodatek za nego. Ga izpolnete, dodate zdravniške izvide…
Zakaj bi pa potreboval odločbo o usmerjanju, če ima le alergije? To pride bolj upoštev za otroke, ki imajo kakšne gibalne, … pomanjkljivosti, da na podlagi odločbe dobijo ustrezno pomoč.
Z vlogo za usmerjanje je pomebno dejstvo, kako dekličine zdravstvene težave vplivajo na njen razvoj. Če vplivajo, lahko vlogo oddate že predno je otrok vključen v vrtec, vendar pa mora deklica biti vplsana v vrtec in dodatno pomoč bo lahko dobila (po sedaj veljavnem zakonu) šele z vstopom v vrtec.
Ali mislite dodatek za nego?
Ti že imaš odločbo za dodatek za nego ne? In rabiš odločbo o usmerjanju. Moj tudi ni še hodil v vrtec ko je ŽE dobil odločbo za usmerjanje!!!!!!! Ko smo imeli odločbo o usmerjanju smo ga nemudoma vpisali v vrtec. Čeprav ga je mesto čakalo, ker pri nas ni “gužve”.
Mateja,ja, že imamo dodatek za nego, bi jo pa dali v vrtec, da bi bila vsaj malo med vrstniki (socializacija), je pa tudi gneča in je težko priti do mesta v vrtcu pri nas. Kako ste prišli do odločbe? Je res, da če imamo odločbo, jo morajo vzeti v vrtec? Kako pa je s plačilom vrtca, se kaj upošteva da je otrok s pp? Se mi zdi da je itak že za marsikaj prikrajšana, vsaj nekaj ur naj bo med vrstniki.
dalijaa, tudi npr. otroci s sladkorno so otroci s posebnimi potrebami, čeprav niso gibalno ovirani, tudi oni rabijo ustrezno pomoč, posebno ravnanje z njimi, vedeti dozirati inzulin, nadzorovati ks….
PetraT, hvala za odgovore. Kaj naj torej naredimo?
Hvala vsem in lp.
katkaa,
vloga za usmerjanje se odda, skupaj z dokumentacijo, na najbližji zadov za šolstvo. Načeloma imajo otroci z odločbami prednost – vendar je vse odvisno od kapacitete in zasedenosti vrtca…
Plačilo pa je enako, čeprav se v določenih občinah upošteva status za 1 razred.
Če je otrok alergik, še ni otrok s pp. Jaz imam enega alergika, enega s hiperkinetičnim sindromom in motjo prostorskega zaznavanja, s tretjim je hvalabogu vse v redu (čeprav nam dela največ preglavic).
Za vpis otroka, ki je alergičen na prehranske alergene v vrtec ali šolo je najpomembneje, da je v zdravniškem potrdilu, ki ga itak vsak otrok potrebuje pred vpisom točno specificirano, na katera živila je alergičen. Mi smo deklico (pred 12-imi leti) že vpisali v vrtec, imela je prosto mesto, zdravniško potrdilo pa je dobila komaj nekaj dni pred vključitvijo, ker smo čakali (in pediatrinja) zadnje izvide specialista alergologa iz pediatrične klinike. S prvim dvem v vrtcu je imela strogo dijetno prehrano. Dijetno prehrano ima tudi sedaj v šoli, pa ni obravnavana kot otrok s pp. Ima status kulturnika, ima dobre ocene in ne rabi dodatne pomoči. Le dijetno prehrano.
Mlajši otrok v šoli potrebuje posebno obravnavo, ker je za ostale otroke moteč in je včasih delo v razredu zaradi njega nemogoče. Problemi so že vse od septembra (je v 1. razredu), še isti mesec se je z mano pogovorila šolska psihologinja in me prosila, da podpišem dovoljenje, da ga posebaj obravnava oz. da dela samostojno z njim. Otrok ima hiperkinetični sindrom, polek tega pa je še zelo brihten, in mu je med poukom dolgčas, ker “se nič novega ne učijo”. Dodatne učne pomoči torej ne rabi. Sedaj ga takrat, ko ga učiteljice ne obvladajo več ,peljejo mal k psihologinji, da se tam malo umiri, zraven pa ima z njim še redna srečanja. Za to ne potrebujem nobene odločbe o otroku s pp. Obravnava ga tudi klinični psiholog.
Toliko je otrok, ki dodatno učno pomoč ali spremljevalca resnično potrebujejo, da se mi neumo zdi, da bi za katerega od svojih otrok sploh zaprosila za odločbo o usmerjanju. Še najmanj pa zaradi alergije.
Dodatek za nego, ki ga dobivate s CSD je namenjen otroku zato, ker je dijetna prehrana za alergika lahko bistveno dražja od “normalne”, zraven pa imete še stroške za kremice, olja in ostale pripomočke za nego in prehrano.Vem, ker imam izkušnje.
Me pa res zanima, kake koristi pričakujete od odločbe o usmerjanju? Dijetno prehrano lahko dobi brez tega tudi.
Pri nas lahko rečem tudi, da bi od danes naorej imela vegetarjansko prehrano, pa za to še zdravniškega potrdila ne rabim.
No, da ne bom preveč ostra. Take so moje izkušnje, da se vrtec in šola maksimalno prilagajajo takim otrokom. Če pa otrok potrebuje dodatno pomoč (dodatne ure ali spremljevalca) pa je odločba potrebna zato, ker mora nekdo stroške individualne pomoči krit. Na naši šoli so tudi taki otroci. Verjetno pa je res, da se vsi ravnatelji-ce ne trudijo enako in mogoče iščejo izgovore tam, kjer jih ne rabijo. Pri nas lahko rečem tudi, da bi od danes naprej imela vegetarjansko prehrano, pa za to še zdravniškega potrdila ne rabim.
Jalur, tudi jaz včasih spregledam, kaj je kdo napisal v prejšnjih postih, tako da nič ne zamerim.
Še enkrat- tudi npr. otrok s sladkorno nima spremljevalca, pa je v šoli vseeno voden kot otrok s pp, ker neke posebne potrebe pa le ima. Pa še več takšnih primerov je.
Pri nas je velik problem (kaj velik-ogromen) glede vpisa v vrtec, navadni smrtniki pridemo težko not, medtem ko se po zvezah marsikaj da, mi bi pač izkoristili odločbo če bi si s tem olajšali vpis v vrtec, pa mislim da s tem nobenemu nič ne škodimo, tudi politiki marsikaj izkoristijo, če ne drugo poceni malico, dijaki pa kar naj plačajo. Vsak ima pač svoje mnenje.
Sem spet zašla, hvala vsem za odgovore.
Lp
Po kriterij so:
“Dolgotrajno bolni otroci so otroci z dolgotrajnimi oziroma kroničnimi motnjami ter boleznimi, ki ovirajo otroke pri šolskem delu. Dolgotrajna bolezen je vsaka tista, ki ne izzveni v treh mesecih.
Med dolgotrajne bolezni sodijo kardiološke, endokrinološke, gastroenteorološke, alergološke, revmatološke, nefrološke, pulmološke, onkološke, hematološke, dermatološke bolezni, psihiatrične in nevrološke bolezni (npr. epilepsija), avtoimune motnje in motnje prehranjevanja.”
Odvisno je tako otrokova bolezen ovira njegov proces učenja oz. so zaradi bolezne potrebne kakršnekloli prilagoditve.