Pozdravljeni,

pa naj vas seznanim s svojim problemom. S partnerjem sva bila skupaj pr. 7 let, ko sem zanosila. Partner je praktično čez noč spremenil svoj odnos, me začel poniževati, zmerjati in zaničevati… Ker tega nisem mogla več prenašati sva se pred slabim letom razšla. Po tem so bila nihanja v najinem odnosu, vendra sva za otroka lepo poskrbela, se sproti domenila za obiske, skratka bilo je kar v redu. Začela pa sem pri njem opažati očitne znake preganjavice, napletanje zgodb, ki se nikdar niso zgodile, vendar v njih trdno verjame, itn. Sedaj meni in družini grozi (vendar ne najinemu otroku), da nas bo pobil, tako, da si sama skoraj ne upam več ven.
Torej, imam dve vprašanji. Ker me na različnih ustanovah pošiljajo iz enih vrat pred druga, me zanima, če kdo dejansko ve, komu moram težiti (brez teženja sem že poskusila), da bodo ukrepali in kam se dejansko najprej obrniti.
In drugo – ker se sam očitno psihičnih težav ne zaveda nikakor noče pristati na psihiatričen pregled. Kam naj se obrnem ali lahko in, če, kje, lahko zahtevam, da ga neprostovoljno pregleda psihiater in mu postavi diagnozo. Ker ima stike z dveletnim otrokom, ga v tem stanju ogroža.
Če je bil kdo v podobnem položaju in ve kako se zadeve lotiti, se mu iskreno zahvaljujem za odgovor.

Pozdravljeni, tinka30,

položaj, ki ga opisujete je izredno delikaten. Da niti ne sprašujem, kako je vam ob vsem tem. Koliko strahu in groze morate predelati vsakič, ko vas in otroka obišče njegov oče… In res ste funkcionalno zaščitili sebe in otroka s tem, da ste postavili meje.

Vendar pa vi sprašujete čisto po napotkih, kaj narediti. Ne vem, kje vse ste že bili, vendar vam lahko svetujem le, da se obrnete na policijo in nujno na CSD. Kar se tiče neprostovoljnega pregleda pri psihiatru, žal ne verjamem, da lahko to dosežete, razen če bi vaš bivši partner evidentno ogrožal drugega ali sebe (npr. s sekiro tekel za vami); v tem primeru ga lahko prijavite z upanjem na konkretnejše ukrepe pripora ali prisilne hospitalizacije. Policija in zdravstvo sta, kolikor vem, zelo omejeni in se mora zgoditi ali pa vsaj resno nakazati kaj hudega, preden lahko ukrepata proti volji človeka (npr. hospitalizacija, pregled,…).

Vse, kar sem napisala, je izključno nasvet in ni uraden odgovor, ker zakonski in družinski terapevti nismo kompetentni za dajanje takih napotkov, imamo pa nekaj izkušenj in jaz sem vam opisala samo svojo.

Zato boste morda res dobili več pomoči od tistih, ki se vam bodo odzvali s podobnimi izkušnjami in kako so jih reševali. Ne morem pa končati tega odgovora, ne da bi vas podprla v tem, da maksimalno zaščitite svojega otroka, ga ne puščate samega z njegovim očetom. Kako to narediti, pa verjamem, da vam bodo znali na CSD in policiji povedati največ.

Vse dobro vam želim,

Se opravičujem, podpis se mi je izmuznil:

Poskusi z Društvom za nenasilno komunikacijo ali SOS telefonom za žrtve nasilja (grožnje so nasilje!) saj ti bodo morda tam lahko konkretno in korektno svetovali – predvsem kako se zaščititi.

Nasvetov kam se obrnit drugače ti ne znam dat, saj po mojih izkušnjah Policija in CSD ne ukrepata niti ob dosti večjih incidentih (ko je nasilje že izvršeno). Na pregled pri psihiatru pa ne more nobena isntitucija (razen sodišče) poslat človeka neprostovoljno.

Okrepiti moraš predvsem svojo odpornost na grožnje (žal je tako, lahko spremeniš le sebe in poskušaš preživet), saj ljudje, ki grozijo in so nasilni so v sebi majhni kot mali palčki…bedno!