Fantje in dekleta, vprašanje v zvezi s temo, s katero ste se verjetno do zdaj vsi srečali osebno ali o njej vsaj razmišljali. In sicer, zvestoba in zaupanje, kje je meja?
Svoje partnerje vsi bolj ali manj ljubimo in verjamemo, da oni čutijo enako do nas. Zatorej jim zaupamo, da so nam zvesti. Pa vendar smo pri tem različni. Eni so bolj ljubosumni, eni bolj odprti.

Vsi imamo sodelavce in znance nasprotnega spola, kar je normalno. In partnerjem nimamo pravice ukazovati, kaj lahko in kaj ne smejo. Lahko jim samo povemo, kaj nam je osebno všeč ali ne.

Danes si marsikdo s kom dopisuje, posebno preko facebooka ali česa drugega. Tudi jaz sem si včasih večkrat dopisoval z dekleti, ki sem jih spoznal preko neta, bilo je zanimivo, a sem kljub temu imel pri sebi ves čas nek rahel slab občutek, da mogoče to moji punci ne bi bilo všeč in da ni čisto prav. No, res ji ni bilo. Ampak bila je samo nedolžna pisarija, bi rekli.
Kaj pa pogovori preko telefona? Če partnerja nekdo pogosto kliče, se z njim smeji in potem zveste, da je to partnerjev znanec/ka ali sodelavec/ka, s katerim se res zelo dobro razumeta. Ampak to je samo pogovor.
Včasih se s kakim znancem/ko nasprotnega spola tudi sestanemo, da se ob kavici malo pogovorimo. Pa saj smo samo prijatelji, ali ne? Včasih sem se tu in tam s katero srečal, vendar v dveh primerih tega nisem svoji povedal. Naredil sem napako, mojo je zelo prizadelo. In tudi meni ne bi bilo vseeno, če bi se kar tako s kom dobivala.
Marsikateri sodelavci dobro sodelujejo in se razumejo. Prihaja tudi do tega, da se med sabo v hecu kličejo kot »srček«, »ljubica« in se ob tem oba smejita. Če bi vedeli, da vašo ljubezen še kdo drugi kliče »moja ljubica«, kako bi vam bilo? Je to flirt ali ne? Ampak, to je samo hec in zajebancija med sodelavci, bi rekla večina.
So tudi druženja in plesi. Kar se mene tiče, spadam tu verjetno med bolj ljubosumne. Če bi jo videl, kako s katerim pleše in bi bilo videti na obrazu, da ji je fajn, me ne bi ravno prizadelo, mi pa vsekakor ne bi bilo čisto vseeno. Če pa bi sedela komu na krilu, bi verjetno kar znorel in stopil zraven. Ampak, saj je samo prijateljski ples in druženje, bi rekli.
Na enem ameriškem forumu je bila debata o parih, ki grejo skupaj na nudistično plažo. In potem je nekdo iz osebne izkušnje povedal, da so skupaj goli ležali na pesku, ko je njegov kolega ob gledanju njegove žene doživel erekcijo. Bilo jim je smešno in so se nasmejali. Nato Nekdo je potem na forumu komentiral »Golota je normalna. Zakaj bi se skrivali pred drugimi«. Drugi je dodal »In tudi vzburjenje je čisto normalno, se pač zgodi, tudi če vidiš prijateljevo ženo.« Nekdo tretji pa je dodal »Tudi želja po seksu in seks sta normalna. Če imamo že goloto, in imamo že vzburjenje (in torej določeno željo), tudi erekcijo, zakaj še nimamo seksa?«
Boste rekli, to se dogaja samo v Ameriki. Pa se tudi marsikje pri nas dogaja marsikaj »čudnega«, kar je v resnici čisto običajno. Do sedaj sem bil v kar nekaj delovnih okoljih in imel priliko spoznati precej ljudi. V enem podjetju je bilo nekaterim normalno, da se je čistilka, potem ko je malo očistila, vsedla sodelavcem na krilo in so se pogovarjali. V drugi firmi je sodelavka pustila, da so jo trepljali po ritki. No v tretji firmi pa so jo poleg vsega tega lahko božali tudi po prsih. Ampak vse to je bilo samo iz heca s kolegi, seveda. Ne bodimo no tako zategnjeni, prijateljstvo je pomembno, ne?
V četrti firmi pa je bilo na videz vse zgledno, v resnici pa je šef hotel spati skoraj z vsako, ki je bila njegova tajnica (niso bile dolgo, če so se mu vdale, so za nagrado šle na kako bolj plačano del. mesto, on pa je dobil drugo). In njegov šef je tudi imel tajnico-ljubico, ter še eno drugo 30-let mlajšo za izvenslužbeni čas. In možje teh ljubic so potem zvedeli za te stvari, a še vedno so »srečno poročeni«. Pa čeprav so jim žene naredile sramoto, za katero vedo vsi (tudi oni namreč delajo v isti firmi). Včasih so na »družabnih zabavah« menda prirejali striptiz plese, plesale pa so sodelavke… Govorice seveda, četudi pa je bilo, je bilo pač zaradi druženja. Zaposleni se morajo med sabo družiti.

Ne sprašujte me, kje delam, me je sram povedati. Pa ne samo zaradi tega, ampak še marsičesa drugega, nenačrtnosti, slabega razpolaganja z denarjem, pokvarjenosti, nepoštenosti…(ena velika državna firma ali ustanova).
Jaz osebno verjamem, da ko sta mož in ženska skupaj, marsikaj ostalega odpade in da morata spoštovati čustva drug drugega, če se imata res rada. Tudi kak nedožni flirtek in plesek, če je eden od partnerjev bolj občutljiv in nočeta drug drugega prizadeti.

Vem, da se marsikdo ne bo strinjal s tem, češ, zajebancija mora biti, kolegi so kolegi, ljubimci in partnerji pa čisto nekaj drugega. Pa ali res gledajo znanci in kolegi na kolegice samo kot na »nespolno bitje«, ali se med sabo vidijo kot moški in ženske? Pa vendar, v moji firmi nas je bilo še pred časom okrog 250, in od tega je bilo v času 2 let vsaj 10 odkritih parov, torej 20 ljudi (ali 8% vseh), za katere se je vedelo (poleg neznanega števila tajnih zvezic). In vsi ti ljudje so začeli kot kolegi. No, celo moja punca je moja bivša kolegica. Prvič sem jo videl pred desetimi leti in nikoli nisem na njo gledal kot kolegico, ampak na privlačno žensko. Tudi midva sva se pogovarjala o teh stvareh in nama ni čisto jasno, kje so meje.

Torej, to sicer ni anketa, ampak kje je po vašem mnenju ta meja, do kako daleč ste pripravljeni biti zvesti oziroma zaupati svojemu partnerju?
Hvala!

Pozdravljeni!

Kaj glede teh dilem menimo moderatorji, je verjetno dovolj jasno iz naših odgovorov. Zato to vprašanje objavljam v smislu, kot ga je postavil Ken: za debato na forumu.

Lep pozdrav

Pozdrav,
res je, da sem malo bolj ljubosumne narave in da moj fant nima tako tesnih kolegic, ki bi bile samo njegove kolegice. Večinoma gre pri nama za skupne prijatelje, večidel pare. Seveda ima tudi samske prijateljice, ali prijateljice, ki jih jaz osebno bolj slabo poznam, ampak tudi zanj so to zgolj znanke. Recimo, če jo sreča se pozdravita, rečeta besedo ali dve in gresta vsak v svojo smer naprej. Nima pa prijateljic, ki bi ga klicale popoldne, če gre na kavico ali kaj takega.
Zelo se druživa e enim parom enake starosti, hodimo skupaj na zabave (občasno seveda) in kdaj na počitnice, pa smučat. Če bi ga ona poklicala za kavico, verjetno ne bi imela nič proti, ker vem, da bi ga zgolj zato, ker delata v istem kraju, jaz pa ne. Če bi poklicala za vikend, vem da bi poklicala oba.
Jaz osebno tudi nimam prijateljev (moških), s katerimi bi hodila na kavice itd, ker tega ne potrebujem, imam njega, z njim se pogovorim.
Glede plesa je pa tako. Če gre za kak ples na veselici ali žuru, nič takega. Če ravno tebe ni zraven recimo, pa pride kaka prijateljica in en ples zapleše z njo. Zaradi tega ga ne bi grdo gledala.