Imam osem let starega sina in se je začel zelo čudno obnašati,vse kar mu ni po volji tako odreagira da se ga z možem prav ustrašima saj ne moreva da je to isti otrok.
Naprimer če mu rečemo naj gre vaditi kitaro , če je pri volji je vredu lepo vadi in tudi igra ,če pa mu ni pa znori vpije,jezno gleda kot da ni čisto pri sebi,isto pri nalogah ko mu gre je vse vredu ko pa se kaj zatakne in mu rečeva da dela narobe pa zopet znori in to traja kakšno uro potem se pomiri in mu je žal.Naj olj me boli ko v besu napada govori da ga nimamo radi da bo kar šel da bi najrajši umrl,zelo me je strah za njega ker takšnega ga nisva bila vajena doslej,vsako stavr če ni kaj po njegovem pa tako vpije da mi je kar groza,na koga naj se obernem ker tako ne moreva z možem več saj bi rada otroku pomagala.

Adjam,

sem na vaše vprašanje opozorila Francko.

Spoštovani,

prav je, da sta se z možem dovolj zgodaj odločila, da poiščeta pomoč, svetovanje. V pismu ste opisali reagiranje vašega otroka, ko naleti na oviro, pa ne zna drugače, kot da reagira z besom, jezo, nemočjo, žalostjo. Čustva ga v tej situaciji kar odnesejo. Za razum sploh ni časa.

Vaš fant bi neko delo zelo rad opravil (to sklepam po intenzivnosti čustvene reakcije) dobro, tako kot se od njega pričakuje, tako kot pričakuje sam, tako kot si je zamislil. Ko pa ne gre (neka ovira) nima na razpolago nobenega drugega načina, kot tega, ki ga opisujete.
Kako ravnati, ko naletimo na oviro (npr. ponovno delati od začetka, premisliti, spremeniti način ali pot dela, biti vztrajen …) so veščine, ki se jih moramo šele naučiti. Ene bolj ustrezajo enim osebnostim glede na temperament, značaj, druge drugim.
S pomočjo zunanjega svetovanja vam bo lažje predvsem zato, ker vama lahko svetuje, kako ravnati, da se bo vajin sin lahko na frustracije odzval z bolj »razumskimi« mehanizmi. Skratka, kako nadzorovati čustva, ki ga v takšni situaciji preplavijo.
Seveda pa je za to nujno, da svetovalec dobro pozna vašega otroka (njegove osebnostne značilnosti, posebnosti, sposobnosti …), vaše medsebojne odnose, vajina pričakovanja, načine na katere jih fantu sporočata, kako reagirata na njegove uspehe-neuspehe, kako jih doživlja sam …
Predlagam vama, da vzpostavita stik z društvom Aleksandra (poiščita jih na internetu). Zagotovo boste dobili pomoč in podporo, da otroku pomagata vzpostaviti »razumski nadzor« v situacijah, ko nekaj ne gre po njegovih željah, pričakovanjih, predstavah.
Pomembno je, da reagirate dovolj zgodaj, da otrok opisano vedenje ne prenese še v druge situacije (šola, glasbena šola, …).

Pozdravljeni.
Francka