Star sem 30 let. Pri enem letu in pol so pri meni ugotovili naglušnost na enem ušesu in gluhoto na drugem ušesu in od takrat sem nosil slušni aparat (samo na boljšem ušesu). Ko sem bil star 14 let, sem izgubil sluh na boljšem ušesu, tako da sem postal gluh. Takrat mi je bilo rečeno, da moram čim več govoriti, da bi ohranil govor. Ni pa mi bilo jasno kvantificirano, koliko govora dnevno potrebujem? Če karikiram, je to ravno tako, kot če bi govorili, da se moramo čim več gibati, ne bi pa povedali, koliko je tista meja, ki je potrebna za zdravo življenje in bi zaradi tega začeli opuščati dnevno potrebne aktivnosti samo zato, ker bi živeli v strahu, da niti tri ure gibanja niso dovolj… Takšen strah, le da je na področju govora, imam jaz. Misel na to, da se mi lahko zaradi pomanjkanja govora poslabša govor, mi marsikdaj ne da miru.
Zato vas vljudno prosim, koliko minut na dan moram govoriti, da bom obdržal svoj govor?

Pri 21 letih sem sicer dobil polžev vsadek, vendar pa mi ta pomaga le prepoznati naravne zvoke in mi pomaga pri branju z ustnic, vendar pa govora brez odgledovanja ne razumem, prav tako ne razumem govora preko telefona in na televiziji/radiu. Kaj je razlog, da pri meni polžev vsadek ni uspel? Kot berem na forumu v svetu tišine, namreč vidim, da nekateri s polževim vsadkom slišijo super (tudi sam poznam nekaj ljudi, ki so oglušeli v odrasli dobi in potem dobili implant, pa slišijo dosti bolje kot jaz). Kaj je šlo pri meni tako narobe?

p.s.: Vprašanji za vas sta krepko označeni, tako da jih boste videli.

4324,

1. kaj pravi surdopedagog in ali ga obiskujete?
2. ne vem.

Surdopedagoginja pravi samo čim več, tako da ne vem več, kaj sploh hoče s tem povedati. Ko jo vprašam, koliko je to čim več, pa mi ne pove… Razmišljam, da bi nehal hoditi na slušne vaje, ker od njih dobim same frustracije.

4324,

mislim, da se bo najprej potrebno znebiti strahu. Koliko pa vi mislite .- bom kar odgovorila retorrično – da potrebujete govor? In če vam kdo reče, da npr. se čim več gibljte (če že dajete primerjajo govora in gibanja) – koliko b za vas bilo dovolj, če vam nihče natančno ne bi povedal koliko je to. Koliko ste sami pripravljeni dnevno narediti? Ko se boste odločili, bo tudi strah manjši. Pomembno pa ni toliko samo količina kot bolj, da vadite vsakodnevno.
Kar se tiče govora – vaja dela mojsta ( a le, če mojster dela vajo!).
Zakaj se surdopedagoginjo ne pogovorite tudi o vaših strahovih? Jasno ji tudi povejte, da si želite natačnejših navodil.