Lepo pozdravljeni,
sin – drugošolček je že v začetku 2. razreda pokazal velik odpor do branja.
Pozna vse črke, že kakšni dve leti, črkuje, brez težav obvlada prvi in zadnji glas.
Pri razred je zaključil brez težav.
Kot mama bi rekla, da je bister deček: računa do tisoč – sploh do števil izakzuje veliko ljubezen in interes (napiše celo število 10 023 – če mu jo narekuješ), razume pojem poštevanje, saj prav “sili” in sprašuje vse mogoče o številih; brez težav si zapomni pesmice, nima težav z razvrščanjem (spoznavanje okolja), zelo lepo in rad riše.
Pri delu je natančen, se zna umiriti in tudi riše lahko dve uri, če je pri volji.
Sicer je trmast, a ga z dosednostjo in postavljanjem mej uspešno obvladujemo. Učiteljice pravijo, da v šoli ni težav, da posluša, uboga, njegovi izdelki so vzorni.
Saj ne da prehitevam: a čudi me, da ne bere. Vsake tri tedne greva v knjižnico in prebera tdi deset knjig in več. Posluša lahko tudi celo uro. Tudi z grafomotoriko naj ne bi imel težav; učiteljica ne mroe prehvaliti njegovih zvezkov…
Opažam, da si veliko podatkov zapomni dobesedno: naprimer v šoli rišejo strip in poslušajo CD z neko pravljico. Doma dobesedno ponavlja stavke. Danes sem celo ta CD poslušala sama in ne morem verjeti, kakšne vse datajle si je zapomnil. CD pa bi naj v šoli poslušali le enkrat.
Njegov govori razvoj je bil upočasnjen… Tako je zapisal psiholog na sistematskem pregledu triletnikov. Od njegovega 5. do 7. leta sva obiskovala logopeda: danes solidno izgovarja črko r, nagajal mu je tudi t / v, malce slabše je izgovarjal s / š, c /č… Glede na težave z ušesi in dihanjem na nos bi rekla, da danes solidno in srednje razločno govori. Na desno uho malce slabše sliši, a po mnenju ORL ga to ne ovira pri šolskem delu.
Skratka: rekla bi krasen, vodljiv, vedoželjen sin…
A kaj je bega ? Ne me imeti za storilnostno mamo, a v šolo res 70% vseh otrok tekoče bere. In tudi sam opaža, da ga to ovira in da drugi znajo več. Moti ga, da ne mroe prebrati šolskih obvstil, si česa zapisati… Vem, da boste rekli, da ima še dve šolski leti časa, da to osvoji. Sem si to natančno prebrala, a iz izkušnje našega razreda lahko rečem, da temu ni tako: otroke se spodbuja k branju, pisanju… In res počasi izstopa, ker tega še ne zna. In tudi ni nikakšrne volje, da bi se naučil brati. Saj ga nočem siliti, a tudi vsaka pozitivna spodbuda k branju se konča vsaj s slabo voljo.
Berem vse mogoče in laično postavljam vse grozne diagnize: dislekcijo, dispraksijo…
Motorično je slabši, ni športni tip niti malo (zelo neroden na kolesu), odpor do učenje smučanja. A s tem smo se že sprijaznili: je pač bolj miren zapečkar, ki riše in kuha in sploh je najraje doma.
Ali se lahko ob takem otroku že sumi na disleksijo ? Če ga primerjam z drugimi otroki se zavedam, da je pač matematični tip, logik, saj hitro pogrunta, kaj je možno in kaj ne…
Kaj pa branje ?
Prosim za vaše mnenje…

Amna,
nekateri otroci že znajo brati, ko pridejo v šli, drugi pa ne. V bistvu se branja učijo v drugem razredu šele učijo. Ne vem, koliko črk so že spoznali v radredu vašega sina – običajno se začne z branjem krajših besed, zlogov… zelo se odsenejo slikopisi (kjer je besedilo kombinirano s slikami).
Obiljano o disleksijo govorimo šele takrat, ko ima otrok težave s branjem, pa je proces opismenjevanja že končan. Na začetku, ko spoznavajo črke, pa ima veliko otrok težave.
Če vas vse skupaj skrbi, pojdita na pregled – imajo v šoli specialno pedagodinjo?

Hvala za hiter odgovor.
Šola nima specialne pedagoginje; tudi še nisem ne slišala ne videla, da bi kateri od učencev imel kakšno učno pomoč.
Na šoli je sicer za polovični delovni čas “navadna” pedagoginja, a noben od staršev našega razreda še ni imel kontakta z njo tudi je nikoli ni na nobenih roditeljskih sestankih. Njeno vlogo vidimo bolj biroktatsko: k njej nosijo vloge za subvencijo šole v naravi in malice. Tako pač je.
Šolska svetovalna služba torej na tej šoli ne deluje. Še danes sem govorila s sosedo, mamo šestošolke, ki je povedala enako. Kaj naj otroka naročim v bližnje mesto na Center za sluh in govor, kjer sva obiskovala logopedinjo (krasna in zelo strokovna oseba) ali na Svetovalni center za otroke. Kdo je sploh pristojen za zgoraj opisane “težave” ?
Lep pozdrav. Mama Amna