Šolska prehrana otroka s sladkorno boleznijo
Živjo!
Sem mamica deklice s sladkorno bolezijo, ki ima inzulinsko črpalko. Upala sem, da se bo dalo v šoli urediti vsaj prehrano za takega otroka s posebnimi potrebami, vendar pa je vodstvo šole totalno nezainteresirano in sploh ni pripravljeno sodelovat. Zanima me predvsem dvoje:
• ali je šola dolžna zagotoviti posebo (diabetično) prehrano takemu otroku s posebnimi potrebami
• ali ima tak otrok pravico do spremstva v šoli v naravi?
Kako se s temi problem soočate ostali starši šoloobveznih otrok s sladkorno boleznijo?
Ali je to zakonsko urejeno? Ali obstaja vsaj kakšen pravilnik?
Že vnaprej se vam lepo zahvaljujem za odgovore!
Lady D,
običajno je tako, da šola nudi dietno prehrano, če ima otrok zdravniško potrdilo. Vsaj ne večini šol je takšna praksa. Ne vem, če bi v zvezi z dietno prehrano obstajal splošen pravilnik (običajno pa imajo posamezne šole svoje pravilnike o prehrani).
Glede otrok s pp in spremljevalci za šolo v naravi je bilo na forumu že kar nekaj napisano. Vprašanje je, zakaj bi otrok spremljevalce potreboval.
Pozdravljeni.
V razredu imam otroka s sladkorno boleznijo, tudi s črpalko. Na šoli imamo tim, v katerega so vključene kuharica, učiteljica za prehrano in učiteljici. Vsak teden oz za mesec v naprej damo staršem na vpogled vrsto hrane. Na jedilniku je zapisana teža posameznega živila in vrednost OH. Po potrebi mama popravi jedilnik. Otrok ima vedno črn kruh, tudi pudingi, jogurti in še bi se našla živila so manj sladki in z manj maščobami.
Glede spremljevalca: meni kot razredničarki ne pripada tudi 5 min priznanega dela. Ob raznih dnevih- športni, kulturni,…greva dve, ki poznava otroka. Sicer pa …spremljevalec? So rekli, da je to stanje in NE bolezen.
Pa je vseeno lep občutek, da ti starši zaupajo otroka.
Obema se lepo zahvaljujem za odgovore!
Najprej glede prehrane. Problem se je pojavil, ko je hčerka dobila inzulinsko črpalko, zaradi katere je potrebno računati ogljikove hidrate, ki jih otrok z obrokom zaužije, saj se na podlagi le teh uravna količino inzulina.
Na naši šoli takega tima, kakršnega imate vi @evja ni. Ravnatelj nenehno poudarja, da ima doma mater s hudo sladkorno boleznijo in da ve kako je to. Vendar pa je precejšna razlika med sladkorno boleznijo 10 let starega otroka in starostno sladkorno boleznijo… in tega si nikakor ne dopusti dopovedati. Vsako leto dam na šoli predlog, da bi vsaj koga (kuharico, učitelja…) šola poslala na izobraževanje o sladkorni bolezni, ki ga ravno s tem namen enkrat letno organizirajo na pediatrični kliniki. V zadnjih štirih letih so moje prošnje vedno naletele na gluha ušesa. Ko sem predlagala, da sem sama pripravljena raložiti sistem računanja ogljikovih hidratov kuharicam, je prišel nazaj odgovor, da so tako zaposlene že z drugimi stvarmi, da se še s tem resnično nimajo časa ukvarjati. Tako da na naši šoli ni niti enega človeka, ki bi znal računati ogljikove hidrate.
Poskusili smo potem tako, da je hčerka prinesla domov jedilnik in sem jaz potem po tistem, jedilniku doma izračanunala ogljikove hidrate. Ob tem smo spet naleteli na nove problene, napr. namesto navadnega jugurta so dobili za malico sadni jogurt. Posledično je bil izračun napačen in otrok je prišel domov s previsokim krvnim sladkorjem, ker bilo z inzulinom pokrito premalo ogljikovih hidratov. Dejansko se je v celem tednu, se pravi petih dneh samo enkrat zgodilo, da je moj izračun na podlagi tistega jedilnika ki sem ga dobila vnaprej ustrezal tistemu kar je potem hčerka dobila v šoli za pojest.
Vsem se zdi to povsem neproblematično, nobeden pa se ne zaveda tega kako trpi sam organizem, kadar je krvni sladkor previsok. Prav gotovo poznate koga, ki je imel sladkorno bolezen in vidite kakšne posledice pušča (slepota, bolezni ožilja, amputacije…). To ni šala! Še posebej pa ne ko gre za vašega otroka!
Taka rešitev, kot jo imate vi @evja mi je zelo všeč…
…ne vem pa kako naj v potrebnost takega tima prepričam vodstvo naše šole.
@PetraT, naša šola ni med tistimi, ki bi prehrano otroka s posebnimi potrebami urejala s kakšnim pravilnikom. Zato me je zanimalo, če je to slučajno kako urejeno na državni ravni.
Še glede šole v naravi. Hčerke učim čimvečje samostojnost pri skrbi za njeno sladkorno bolezen. Vendar pa se dan v šoli v naravi močno razlikuje od navadnega šolskega dneva. Zaradi dodatnih aktivnosti se precej spremeni potreba po inzulinu, saj telo samo porabi več ogljikovih hidratov. Poleg tega je tukaj še veliko drugih spremenljivk, ki vse vplivajo na krvni sladkor. In zato je težko pripraviti 10 let starega otroka na kaj vse naj bo previden…
Najbolj problematičen je prenizek krvni sladkor – hipoglikemija zaradi katere lahko otrok pade v nezavest. Do tega lahko pride v različnih primerih: povečana telesna aktivnost, preveč inzulina glede na zaužite ogljikove hidrate… Še bolj problematično je to ponoči, ko se otrok med spanjem ničesar ne zaveda. Lahko se torej zgodi, da med spanjem pade v nezavest. Kako bo to opazil nekdo, ki na takega otroka ni pozoren?! Ravno zato je treba večkrat krvni sladkor meriti tudi ponoči.
Nikakor ne zahtevam od šole, da zagotovi posebnega spremljevalca, ki bi šel samo zaradi nje v šolo v naravi ampak takšno osebo, ki bo imela vsaj minimalno znanje glede sladkorne bolezni in bo vedela kako reagirati v takem primeru. Mogoče bi tudi lahko takemu otroku pomagala glede prehrane… Popolnoma bi zadostovala npr. ena od učiteljic, ki bi znala računati ogljikove hidrate in ki bi tudi ponoči šla nakajkrat pogledati otroka če je z njim vse vredu.
Kaj pa vi mislite glede tega? Se vam zdi, da je to kar prosim od šole preveč?
Že vnaprej se vam zahvaljujem za vašo pomoč!
Lep pozdrav!
57. člen zakona o OŠ http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200681&stevilka=3535
pravi, da mora šola vsem učencem zagotoviti vsaj en obrok. Po moje je to tudi za otroke, ki imajo dieto.
Na naši šoli to ni problem – pa imajo otroci celiakijo, sladkorno in aletgijo na jajce in mleko. Kuharica in vodja prehrane sodelujeta s starši. Pa tudi za v šolo v naravi se da vse zmeniti, samo nekoliko prej je potrebno povedati oz. napisati na listek, da lahko uredijo pri organizatorjih šole v naravi.
Pozdravljena.
Razumem vaše težave in skrbi glede vaše deklice. Imam sina, ki ima 9 let in SB od 3 leta, 5 let že ima inzulinsko črpalko. In me čudi tak odnos šole do vaše deklice. Nikoli sama nisem imela teh težav, ne v vrtcu ne v šoli. Nasportno, velika pripravljenost vseh se izobrazit v tej smeri ter pomagat. Jedilnik dobim en teden v naprej, ga ustrezno pripravim in opremim s potrebnimi bolusi. Upoštevajo vsako mojo opombo, in pripravljeni kupit točno določeno stvar, samo za njega. Tudi pri izletih in ostalih posebnih dejavnostih nikoli ni bil problem, vedno je bil še kašen spremljevalec več. Res pa da imamo odločbo o otroku s posebnimi potrebami in mora šola že zaradi tega vodit poseben postopek. Moj nastop do vrtca in šole je bil vedno tak, da nikoli nisem nič zahtevala ampak je blo samo po sebi umevno, da bodo to storili, saj gre za šolo obveznega otroka. Skratka , nikoli nobenih težav. Letos na začetku šolskega leta smo se zbrali : vsi učitelji ki so v stiku s sinom in specialna pedagoginja in osvežili znanje o SB in se ponovno dogovorili kako in kaj. Vedno se potrudim, da jim priskrbim tudi kakšno gradivo. Tako da mi je hudo, ker pri vas ni tega posluha. Svetujem vam dvoje. Da za svoje probleme poveste na redni kontroli na Pediatrični kliniki. Dr. Battelino je nam osebno zagotovil, da če je problem, osebno pokličjeo na šolo in se pogovorijo. Če res ne bo šlo pokličite še na Ministrstvo za šolstvo. Upam na ugodno rešitev vašega problema.