OŠ v MB? Katera?
Imam hčerko, ki bo dopolnila 6 let, vendar smo se odločili, da za eno leto še prestavimo šolanje. Ima epilepsijo in določene spektrovatističen motje. Je zelo brihtna, hitra, vendar ima določene težave pri socialni komunikaciji.
Ker bo šla drugo leto v šolo me zanima ali ima katera dobre izkušnje z OŠ v MB in kje? Odločili smo se, da jo bomo vpisali glede na učiteljico. Opazili smo, da z nekaterimi zelo dobro sodeluje (jo zelo hvalijo) z drugimi pa popolnoma nič (jih gladko ignorira in ne upošteva).
Hvala za kakšnokoli informacijo.
Mamica
Andreja,
čeprav sem sama iz Maribora, vam težko kaj pametnega svetujem. Mogoče se vam bo oglasil kakšen starš.
Čeprav je pomemben odnos z učiteljico, je pomembno tudi, kaj na šoli o avtizmu (ali na splošno o otrocih s pp) vedo kot tudi kakšna je splošna klima.
Pozdravljena!
Le na kratko, mi nismo iz Maribora, ampak, vseeno vam bom nekaj svetovala. Najin sin je asperger. Zelo dobro vas razumem in tudi vsekakor podpiram odočitev, da pazite, kam jo boste vpisali.
Mi smo si leto, ko je otrok še bil v vrtcu (tudi smo preložili všolanje), vzeli čas in obiskovali šole. Saj vam na vsaki morajo (in tudi želijo) vsaj na kratko predstaviti šolo, če se želite tja vpisati, pa se bodo itak “pulili” za vas, če jim je le želja, vsaj minimalna, da bi se ukvarjali z otroci s pp.
Ne verjemite vsem in vsaki obljubi, vendar pa tudi z zaupanjem sprašujte, vse kar vas zanima.
Drugič, zelo dobro napnite ušesa, še najbolje je če vam svetuje kakšen svetovalni delavec, ali starš. Mi smo nekaj namigov dobili v zd, potem pri spec. pdagoginji, potem pri starših, pa tudi v nekaterih šolah, kjer se niso želeli z nami ukvarjati, so nam dali dobre nasvete, kje naprej iskati.
Po naših izkušnjah je pomembnost učitelja, ravnatelja in šolske klime kar izenačena.
Seveda je učiteljica tista, ki dela direktno z otrokom. Na nekaterih šolah smo z učiteljicami bili navdušeni, pa otroka nisva tja vpisala. Zakaj? Zato ker so pomembne tudi druge stvari. Ravnatelj z vizijo in ljubeznijo do otrok. Z ravnateljem se pogovorite, če je le možno. Vprašajte ga, vse kar vas zanima, kar si želite, česar se bojite. Če je resen, in če ima voljo ukvarjati se z vami in vašim otrokom, boste to takoj vedeli. Ker “riba smrdi od glave”, je zelo zelo pomembno, kakšno mnenje o otrocih s pp, nasilju, varnosti, sodelovanju s starši, izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnega kadra ima. Ker, glejte, prvih nekaj let res odloča učiteljica. Vendar, če ji ravnatelj ne odobri izpopolnjevanja, se ne bo mogla poglobiti v problematiko vašega otroka, tako kot bi želela. In še nekaj, potem, ko pride predmetni pouk, šele pridejo evenutuelne težave, in če nimate popolno oporo pri ravnatelju, bo zelo težko kakorkoli pomagati otroku… Od ravnatelja in tudi ostalega kolektiva, je pa tudi odvisna šolska klima. Nekatere šole se rade “obremenijo” z dodatnim delom in si želijo izziva poučevanja otrok s pp, na nekaterih pa se jim dobesedno ne ljubi s tem ukvarjati. Potem ni interesa, ni razumevanja (razen individualno učiteljev), ni recimo tega, da bi se cel kolektiv naučil kaj je npr. avtizem, kakšne so značilnosti, da bi kot tim vsi skrbeli za dobro tega otroka, in prav vsi poglabljali razumevanje težav, ki jih tak otrok ima. Takšna klima je “tisto pravo”, ker če vsi niso poučeni, je prej ali slej možno da bo en mislil, da je otrok trmast, žleht, neubogljiv ipd., in ne bo sploh mogel razumeti da tak otrok nekaj ne zmore, ne zna, in ne da noče…
Upam, da razumete, kaj sem mislila. Učiteljica je bistvena, ampak, recimo, na naši šoli smo začeli z ravnateljem, in kolektivom, ki je že imel izkušnje z aspergerjevm sindromom, ki so se že vsi ali večina na tem polju izobraževali ipd. In ravnatelj je točno vedel, katera učiteljica je tista, ki bo najbolje znala in si želela delati z najinim sinom. Ne dvomim, da bo učiteljica krasna!
Če vas še kaj zanima, lahko pišete na [email protected].
Pa pogumno. Pokličite, recimo od decembra naprej, svetovalno službo v šolah, ki so vam bližje ali dlje od doma (mi se bomo vozili 16 km), dogovorite se za sestanek, prosite, če lahko pogledate učilnice, mogoče tudi s hčerko, če se lahko na kratko oglasite pri specialni pedagoginji in tudi kaj vprašate ravnatelja. Vse to je vaša pavica in večina šol se bo odzvala zelo pozitivno. V dobrih šolah imajo rajši starše ki “preveč” sodelujejo, od tistih, ki sploh ne sodelujejo, imejte to vedno v mislih!
Srečno!
Lp,
Sonja