Bom čisto na kratko..zakaj se partner odmika od mene ko ga kliče njegova bivša s katero imata otroka, ali ko se dobro zastopiva govori z njo s čisto drugim tonom kot ko sva bolj tiha..moram navesti da sta bila 20 let skupaj in da sta komaj leto narazen,pa si je že poiskal novo po treh mesecih in to sem jaz, upam da ne žrtev..kar se najinega pogovora tiče je vse vredu kadar se hecava,ko pa se jaz želim pogovarjati kaj resnega se odmika..boji se resnih debat..občutek imam ker lahko sklepam po njegovi vzgoji,da ni odraščal v čustveno stabilni družini in tudi njegova mati me ne prenese,sama je sicer že lep čas vdova in nima nobenega interesa po novem poznanstvu,mu je rekla da želi da se njegova bivša vrne,mene pa zaničuje na vsakem koraku ko njega ni zraven in mi ne dovoli,da bi kosila in se tuširala pri njih ker imajo skupno kuhinjo in kopalnico..zakaj ljudje tako hitro obsojajo, mene jo je kar groza srečati,ker ima komando nad vsemi in želi svojo voljo uveljavljati povsod in tudi sproščena ne moram biti,ker ko sem se enkrat pred njo nasmejala,me je že zaničevala, ker ne privošči sreče..Prosim Vas za nasvet in globoka Hvala!

Anastazija

Vseeno ste bili malo prekratki, ker mi ostaja kar nekaj odprtih vprašanj. Najbolj to, ali vaš partner živi sam, z vami oziroma doma pri mami. Zato bom odgovoril na kratko in zelo splošno.

Njegova mati ni vaš problem, to je zadeva, ki jo mora urediti on sam. Če dovoli, da se mu mati tako zelo vtika v življenje, da mu celo »izbira« partnerke, ima kar precejšnje težave. Če to drži, je na njem, da se odloči ali bo s temi težavami živel naprej ali jih bo razrešil. Vaša naloga pri vsem tem je, da razmislite in se odločite, ali želite živeti z nekom, ki se za vas ne zna postaviti pred svojo mamo, in raje dopušča sramotenje svoje partnerke, kot pa da bi tvegal konflikt z mamo.

Kakor opisujete partnerja in njegovo mamo, je precej razumljivo, da je precej prestrašen in čustveno negotov. Ta drugačnost ob pogovorih z bivšo partnerko je lahko samo znak zadrege (sramu). Morda opazi, kako navidez brezskrbno v bistvu pa zelo pozorno prisluškujete tem pogovorom. Seveda je možno tudi to, da svojo bivšo še vedno na nek način pogreša ali pa pogreša samo kaj, kar sta imela skupaj. Najprej mi pri tem na misel pride družina. Partner jo zagotovo pogreša. Če jo, je to povsem razumljivo in to še ne pomeni, da pogreša tudi svojo ženo. Tudi če npr. pri svoji bivši pogreša to, da ni »toliko drezala vanj kot vi«, še ne pomeni, da pogreša njo.

Že iz vašega vprašanje se da razbrati, da ste tudi vi zelo negotovi, polni dvomov in imate kar nekaj težav s svojimi čustvi. Vaše dileme boste najlažje rešili tako, da se boste o njih upali in znali odkrito in STRPNO pogovoriti s partnerjem. Vmes, ko se tega še oba s partnerjem učita, vam pa ostaja temeljna dilema: ali ste pripravljeni in sposobni vztrajati pri graditvi odnosa s partnerjem, ki je ločen, ima otroka z drugo in se (vsaj vi tako pišete) ne zna postaviti zase pred mamo. Da ne bo nesporazuma: vaš partner je v redu, čisto nič slabega o njem nisem zapisal. Samo določenih stvari ne zna oziroma se jih je naučil narobe. Enako, kot velja za vse nas. Zato vaša dilema ni, ali ste pripravljeni živeti s takim, kot morda nekoč bo, ampak s takim, kot je zdaj.

Lepo vas pozdravljam

Biti z nekom 20 let, je dooolga doba, česar se ti ne zavedaš! Mogoče je tudi, da človek šele ob razhodu spozna, kaj mu je partner pomenil in si ga želi nazaj. Bojim se, da si ti neko nadomestilo, pa ti tega ne prizna, čeprav dobivaš take signale. Če upoštevam, da sta skupaj šele tri mesece, ti svetujem, da se umakni in pusti, da se odloči, katero žensko bi rad v svojem življenju.

Živi pri starših oz.ima svoje nadstropje, če odštejemo skupno kuhinjo in kopalnico, ki jo ima z materjo in zato ne kosim in se ne tuširam pri njem..veliko sva se že pogovarjala na to temo..občutek imam,da me je hotel najprej samo za premagovanje dolgčasa, sedaj ko sva si nekako bolj prirasla k srcu in sem mu dokazala,da sem dovolj zrela in resna pa včasih celo pokaže ljubosumje,ker imam tudi nekatere prijatelje moškega spola, čeprav to ni nič spornega.. ko dvomi on povzroča dvome tudi meni in ni mi lepo da mi ne bi zaupal..no včasih imam občutek da misli,da bi jaz morala razrešiti z njegovo mamo in prva vzpostaviti stik in ne on in je zato kar jezen name, čeprav vem da mene nikoli ne bo sprejela, zato ja vprašanje koliko časa bo šlo..pri 40 letih bi moral imeti malo neodvisnosti,no moram še povedati da ima invalidno hčer ki je odvisna od staršev in bi zato njegova mama morala biti še bolj prizanesljiva..tudi jaz sem sprva mislila da še ni pozabil bivše in tudi konec mi je že dal,ker je preveč mislil na njo in je rekel da mora k posvetovalki,vendar ko ga sedaj o tem vprašam reče da je naj več ne omenjam ker ma mene rad..ne razumem, čustveno nestabilna sva zaradi tega oba..jaz ne vem na kaj naj se oziram,saj kar se dejanj tiče je res vredu kadar sva skupaj,vendar časa pa res nima toliko zame..ne vem resnično,mogoče se preveč poglabljam kaj pa vem..

Po treh mesecih od ločitve zrel osebek praviloma ni čustveno sposoben ljubiti na novo. Golo dejstvo je da si mu nadomestek, pa čeprav se to morda grdo bere ali razume, je pa tako zate bolje da mu pustiš za sedaj svojo pot.

Kar se tiče njegove matere, ona v tebi morda vidi nekaj drugega kot je realnost, je pa vse skupaj v domeni tvojega partnerja – gre za stvari, katere mora (bi moral) urediti on sam. Dovolj se star.

Hvala Cec, sem že malo nadležna s tem..kar se tiče mojega občutka ob vsem tem bi lahko sklenila v celoten kompleks kar se dogaja, ne morem pa vedeti vsega kako moški razmišljate,saj se enostavno izmika takšnim debatam..

Bom kar se da korektna..

Lep dan!

Poznam primere, ko se moški izmikajo konkretnim debatam. In tudi vem odgovor, zakaj. Ker ne mislijo resno! Samo to. Kdor misli resno, se bo o resnih temah pogovarjal odkrito. Kdor ne misli resno, bo motovilil in se izmikal. Verjemi. Preverjeno!

Hmmmm, ja se popolnoma strinjam,samo nekaj bi vprašala..kaj pa če je oseba čustveno zavrta in se ne zna pogovarjati o svojih čustvih, oz. je sramežljiva, zadržana..ker ko ga malo spijeva(občasno seveda) se pa bolj odpre, čeprav tudi tko na hitro in jedrnato vse pove..??

Samo probleme je treba reševati dnevno, ali vsaj na krajši čas. Ali bo moral vedno kaj spiti? Poznam take primere. Ko kaj spijejo, so jih polna usta, ko so trezni, pa so tiho. Mi pa hočemo živeti s treznim človekom. Jaz, ti, in vsaka.

Ja res je, nazadnje bom še jaz kriva da ga more kaj spiti, ker išče napake le v drugih..drugače pa se že celi teden nisva videla,a danes dobim sms-sweety a prideš danes k meni, ja seveda že letim..pa kaj še..