vtisi o oskrbi na infekcijski kliniki
Nobenih dobrih vtisov nismo imeli.
Prišli z dojenčkom,ker je imel zelo visoke vnetne parametre,skoraj 5 x visoke.
13 ur smo mogle čakati dol na lesenih klopih,otrok ni dobil nič za jest niti za pit šokantno.
Ko je zaspal,sem se napol usedla ,me je sestra napizdla da kaj ležim,če se mi to zdi ležišče.SEm ji kar lepo nazaj nabrusla,naj ona drži več ur v naročju otroka,ki je lačen in žejen in naj še sedi na trdi klopi
Izvide smo pa dobili domov natančno čez 3 mesece- mislim šok,otrok bi mi lahko že umrl ,tako hitri so bili.Dobro vsaj da smo imeli zveze v pisarni da so mi že prej prebrali izvide
dokaj pozitivne, z izjemo ene sestre. Tisti teden ko smo bili na infekcijski je bila v nočni izmeni in očitno si je zamišljala, da bo celo noč gledala TV (se je slišalo TV program na hodnik). In kadarkoli sem jo poklicala (takrat, ko je bilo res treba) se je nejevolno privlekla, z vrat dobesedno vrgla na posteljo kar sem jo prosila.. Lena ko fuks in še mal! Si ne predstavljam, kako je merkala druge otroke, ki so bili sami v sobah. Če sodim po naši, ki je bruhala ko vidra in driskala, tudi ostalim najbrž ni bilo luštno. Si ne predstavljam, da me ne bi bilo poleg, ta lenuhinja bi jih najbrž pustila jokat in bruhat dokler ne bi bile reklame na vrsti. Upam, da nam ne bo treba več na infekcijsko, če pa že, da bo ta baburina takrat na dopustu. Ne razumem, zakaj se nekateri odločijo za poklic v zdravstvu, potem jim je pa vse težko.
Mi imamo dobre izkusnje.
Mulcek je imel ob trebusnih virozah ponavadi se dehidracijo, tako da smo bili veckrat na infuziji na infekcijski. Praviloma se ob takih infekcijah otroka hospitalizira, ker pa smo imeli zelo negativne izkusnje s hospitalizacijo ob pljucnici (Stare pravde), smo vsakic znova prosili samo za infuzijo in potem zdravljenje doma. Vedno so nam ugodili, prvic sicer malo s tezavo, potem pa brez problema. Infuzijo je mulcek dobil ali spodaj v sprejemni ali pa zgoraj na oddelku, vedno je dobil se hrano in pijaco in vedno sem bila lahko zraven, pa se omogocili so nam, da sva se z mozem sredi noci zamenjala.
Skratka, dobila sem obcutek, da so zelo odprti in prijazni.
Otrok bil večkrat hospitaliziran, osebje v glavnem prijazno, zdravniki so se zelo trudili in bili prijazni ter strokovni, prostori za silo urejeni, stara oprema- itak. No moja kritika leti na to, da sem vse noči tam preždela na navadnem stolu, enkrat so mi sicer ponudili boljši oblazinjeni stol drugače pa sem spala na trdem, šolskem stolu in glede na to, da vestno plačujem davke je zame to nedopustno. Moram še dodati, da tam imajo t.im. ležalnike za starše ampak smo imeli smolo, da smo bili vedno hospitalizirani v času polne zasedenosti kapacitet.
Ta država potrebuje urejene otroške bolnišnice ne pa patrije in rezidence in fancy šmency državne avtomobile!
Kar sem bila tam z otrokom, nimam pripomb, kar sem bila tam sama – katastrofa. Dobila sem občutek, da noben nima treh čistih, da nimajo pojma, kje bi se zadeve lotili, skratka podn od podna. Obravnava se je končala po 8 mes, premaknili niso popolnoma nič.