Spostovana ga. Prepeluh,

ne vem, ce je moj post primeren za ta forum, a kljub temu vas prosim za kakrsen koli nasvet. Prosim preberite do konca in mi namenite par besed.

Hci je stara 6 let. Imam nocne more, da mi mojo hcero posiljujejo ali tepejo oz. mucijo. Npr. pred 3 dnevi sem se skregala s tastom in tasco, danes ponoci pa sem sanjala te more.
Sama nisem bila spolno zlorabljena, za soproga ne vem. Menim, da ne.
Hci se normalno obnasa, nobenih izstopanj. Sem doma in ljubim ter vzgajam otroka, soprog hodi v sluzbo in pomaga pri vzgoji.
Sem cutna mati, ki bi zagotovo zaznala, ce bi se kaj tragicnega zgodilo hceri. Ali od strani mojega soproga ali kogar koli drugega. Imam stik s svojo hcero in soprogom.

A problem so moje sanje. Ko sanjam, kako iscem svojo hci, ali ko skupaj z mozem isceva storilca posilstva, me je totalna groza. Smrtni strah cutim, popolno nemoc. V zadnjih sanjah, je bila hci po posilstvu neke zenske vsa umazana in njen nasmeh je bil v smislu: mati, kako si me razocarala. Ti nisi mati. Prav ti je mami, da se mi je to zgodilo. Zdaj pa trpi. Jaz sem tako ali tako mrtva.

Predzadnje sanje, ( pred 2 meseci)so bile take, da je hci stala na enem bregu ceste, midva s soprogom pa na drugi strani. Klicala me je, moski ob njej pa je naju gledal in ves mocen odpeljal hcero. Meni se je pa mesalo. Moz je stal nemocen.

Sanje se pred zgoraj navedenimi, so bile pa take, da so mi neki ljudje rekli, da je moja hci umrla in mi dodelili nekega otroka ( fantka), ki je bil iz neke druge drzave( Ceske). Za trenutek sem obstala v soku, nato pa sla iskat hcero. Odprem neka vrata, kjer vidim, da hcero mucijo, pretepajo skoraj do smrti. Jaz jo resim. Bila je oblecena v belo srajcko, ki so jo raztrgali.Ob vsem tem, sem v sanjah cutila neverjetno grozo.

Ko sem hcero pred 6 leti rodila, sem v porodnisnici sanjala, da sem hcero iskala po pokopaliscu. Nasla sem grob ( velik, kamnit, mracen), kjer je lezalo kar na grobni plosci polno mrtvih dojenckov, nepokopanih. Vse svecke na tem grobu so bile ugasnjene, a le ena je gorela z zadnjimi mocmi. Med temi mrtvimi otroci najdem svojo hci v zadnjih dihih. Resila sem jo a podozivljala nepopisno grozo.

Ne zelim razlago sanj, morda le to, da preberete in mi po svojih obcutkih poveste svoje mnenje, kaj naj s tem pocnem.
Ko sem pisala zgornje vrstice, me je pri stavkih: “mati, kako si me razocarala. Ti nisi mati. Prav ti je mati, da se mi je to zgodilo. Zdaj pa trpi. Jaz sem tako ali tako mrtva”; kar zmrazilo. To je v bistvu moj odnos do matere. Nekje v sebi cutim, da jo sovrazim in preziram. Mene hci klice mami, jaz pa mojo mati.

Pred mesecem nazaj sem sanjala srecanje z neko nepoznano otrosko zdravnico, ki me vprasa, ce sva z mamo po horoskopu ribi. Recem ji, da ne, in naj me pusti pri miru. Ona pa mi odogovori. Tvoja mama ni tvoja mama, saj je bila posiljena.
Bila sem rojena septembra, in verjetno spoceta za novo leto, ko sta starsa praznovala skupaj s prijatelji.Predvidevam, da je bil po sredi alkohol.Samo tako sem si lahko razlozila tako zive sanje, saj mi niso dale miru. oce ni alkoholik, nikoli ga nisem videla pijanega. Niti mati ne pije.Sama ne dam nic na horoskop, niti ga ne jemljem resno, niti ne vem za vse mesece v letu, kateri znak mu pripada.
Mati tudi veckrat rece, da nisem bila nacrtovana. Tako si nekako opere svojo vest, mene pa zaboli, ko to tako ponosno pove. Ponosno, da je sposobna to priznat.

Pozdrav.

Spoštovana,
pozno Vam odgovarjam.

Moje mnenje bi bilo sicer laično.
Pravijo, da ljudje sanjamo in sicer vedno, a se sanj spomnimo le redkokdaj. Simbolika sanj je lahko naključna, lahko pa odraža stanje naše podzavesti, neizživetih čutenj, stanje trenutne situacije, težkih dogodkov…

Glede na zapisano menim, da ste sama podala odgovor na Vaša vprašanja:
“To je v bistvu moj odnos do matere. Nekje v sebi cutim, da jo sovrazim in preziram. ” Najverjetneje je v vas del, ki zaradi – določenih in utemeljenih razlogov – tako čuti. Najverjetneje čutite tudi razočaranost in se ne počutite, da vam je vaša mati res mati. Ker so v ozadju lahko boleče in neprečutene travme, so takšne sanje lahko posledice omenjenega.
Priporočam Vam obisk terapevta, ki bi Vam pomagal urediti skrbi.

Vse dobro še naprej!
K.

Spoštovana gospa,

žal mi je, ker sem šele zdaj videla vaše sporočilo, namenjeno meni, pa že kar nekaj časa nisem uspela pogledati tega foruma, na katerem občasno sodelujem, pa so me druge obveznosti za nekaj časa odvrnile od tega.

Ne vem, ali se vaše sanje še ponavljajo. V vsakem primeru je to doživljati (bilo) grozljivo. Si predstavljam, koliko neprespanih in težkih noči je za vami. Koliko strahu in trepetanja, koliko spraševanja, zakaj se vam to kar dogaja, kaj vam sanje hočejo povedati… Sama vam razlage ne bi znala dati, niti je ne potrebujete, kot ste sami zapisali. Se pa strinjam z gospo Aletheio, da so sanje najverjetneje odraz podzavesti (lahko tudi trenutnih akutnih dogodkov) in nepredelanih vsebin, ki se na ta način predelujejo. Kaj točno pa so tisti dogodki in predvsem katera čutenja, ki se v teh morah »predelujejo«, pa boste morali odkriti sami (oz. čutenja že odkrivate, saj jim med moro »močno čutite« in podoživljate) . Čisto možno je tudi, da ta doživetja ne govorijo o vas, ampak o vaši predzgodovini – mami/stari mami.
Je pa zanimivo, da v večini sanj nastopa posilstvo oz. spolno nasilje in takšni ali drugačni vdori v zasebnost in svobodno voljo. Kar potrjuje sum, da se je nekomu (morda v preteklosti) res zgodilo kaj takega ali vsaj poskus posilstva. Gre prav za življenjsko ogroženost, nezaščitenost »hčerke«, ki je starši ne zaščitijo pred zunanjim svetom, pa hkrati za upravičeno jezo, sovraštvo in maščevalnost nezaščitene »hčerke« do »mame«. »Hčerka« se ob »mami« počuti odveč, nezaželena… Kje se je dejansko ta »ogroženost« in »nezaželenost« hčerke odigrala in kdaj, pa ne vem. Samo vi veste, koliko teh občutkov paše tudi v vaš odnos z vašo mamo in konec koncev v vaše otroštvo (taki občutki se otroku lahko prebudijo že ob manjših stvareh, kot je posilstvo – otrok lahko doživi smrten strah že ob neprimernih dotikih, pogledih, besedah, ob kaki krivici .. ker čuti namen, ki je »zadaj«).

Kaj se vam »prebudi« ob mamini izjavi, da niste bili načrtovani? Kaj čutite, da je »zadaj«? Ste jo kdaj povprašali kaj več? Kakšne so bile okoliščine? Je bilo tam »posilstvo« – lahko s strani njenega moža ali pa koga drugega? Kako sta starša zanositev sprejela, ko sta zanjo zvedela? Sta se zmogla razveseliti takoj ali pa sta morda celo razmišljala o splavu (mrtvi dojenčki na pokopališču)? Ste jima bili »odveč« in mamin »ponos« izvira iz njenega »žrtvovanja«, ker je sprejela (še eno) materinstvo? Ste bila vi morda celo »razlog«, zaradi katerega sta se poročila, pa se sicer ne bi? Je vaša mama v sebi morala zatreti kup težkih občutkov, da je zmogla ostati mama, pa so ostali nepredelani, ker si ni mogla najti sogovornika v očetu? To so teme, o katerih lahko kdaj načnete pogovor z mamo…

Sprašujem se tudi, kdaj so se te sanje o posilstvih začele – koliko je bila hči takrat stara? Kaj se je dogajalo v času, ko ste bili vi njene starosti (ali pa vaša mama)? Gre morda za »sekundarno travmatizacijo« – prenos travme oz. posledic v naslednjo generacijo? Se tu da najti kako povezavo? Vse to so morda le »streli v prazno«.

Ne vem tudi, koliko vas je nekje globoko v sebi strah za vašo hčerko, za njeno življenje, za to, ali bo preživela? Strah, ali ste konec koncev vi zadosti dobra mama, ki bo znala in zmogla hčerko zaščititi pred krutim in nasilnim svetom? Ob nakazanih določenih slabih izkušnjah z lastno mamo, lahko hčerka kot mama nehote globoko v sebi podvomi v svoje materinstvo. Ker je nekaj najbolj zastrašujočega »preseči« zgled in model mame – biti boljša mama. Veliko tvegaš in te je lahko nehote strah. A se splača. In vi že ste daleč na tej poti. Samo vztrajajte.
In se o tudi o teh »groznih sanjah« pogovarjajte z možem, ki, verjamem, vam lahko da oporo in razumevanje ter sočutje. V pomoč vam je lahko, če sami pri sebi oz. ob možu ali pa celo ob terapevtu (in mami?) ugotovite, kaj vam sanje sporočajo – na katero »nepredelano« sivo liso kažejo. In vzamete te občutke zares in o njih govorite. Naj vam služijo kot »vodič« za nadaljnje »raziskovanje« in »predelavo« občutij in preteklih dogodkov.
Če pa se sanje še kar nadaljujejo in se sami čutite čisto nemočni ter bi želeli pogovor s terapevtom, se lahko obrnete na najbližji terapevtski center.

Vse dobro!