pedofilija
Bi bilo mogoče objaviti na tem forumu ali pa link, kjer je predstavljno kako pedofila pravočasno prepoznat in tako zaščitit otroka. Povsod piše kako je to grozljivo, kako ga bodo obsodili, kako žrtev trpi… Zelo malo je predstavljeno s strani preprečitve, da do tega dejanja sploh pride. Torej, če ima kdo znanje ali kakšen članek bi prosil, če ga lahko tu objavi. Torej: “KAKO JIH PREPOZNAMO?!”
Težko, težko boš to prepoznala, ker ni očitno.
Vendar pa lahko nekaj več o spolnih zlorabah najdeš predtsavljenih na spletni strani združenja prosti spolnemu zlorabljanju: http://www.spolna-zloraba.si/
Pedofila ne spoznamo.
Ko sem bila še mlajša najstnica, sem se žal srečala z dvema.
Eden je bil najboljši družinski prijatelj, drugi očetov sodelavec.
Takrat sta bila stara dobrih 40 let, imela sta dobre službe, hiše, žene, otroke. Bila sta dobra prijatelja, soproga, očeta.
Če bi takrat komu, npr. mojim staršem povedala, kaj sta hotela od mene in kako sta se obnašala, mi sigurno ne bi verjeli.
In še danes, desetletja po tem, nisem nikomur zaupala svoje skrivnosti.
Pa tudi če bi jima to zaupala,starši nebi verjeli tega.
Slišala bi besede,kot so”to si se zmislila,ne more biti res”.
To je vedno prvi odziv staršev,ko jim otrok pove resnico.
Zanje si nor ali pa sprijena duša,kaj takega ne pričakujejo iz tvojih ust!
Doživela sama vse to,pred 4 leti zato vem kaj govorim.
Vas vse dobro razumem. Na žalost je tako, da si starši resnico prikrivajo, pa čeprav globoko v srcu vedo, da je res. Zanikanje je prva obramba človeka. Sama to dobro vem, ker, ko sem jaz prvič povedala staršem o mojem posilstvu, je bil prvi odziv matere če si zmišljujem… Ne morem ji zamerit, pa vendar me je zelo zabolelo.
Lep pozdrav
Isis
Seveda je zabolelo,ker je to rana,ki traja.To so težke besede,zloraba sama te zaznamuje za celo življenje tako ali drugače.
Že sama zloraba zaznamuje,pa potem ko to spregoviš CELO SORODSTVO.Namesto,da bi stali ob strani,te označijo kot da si kuga,da si kužen.Boriti se moraš dejansko še proti njim.
Jaz recimo,sem povedala za zlorabo,tistim ki se jih je tikalo.Ostalim ne,itak pa so izvedeli od teh”ki so vedeli”.So bile opazke,”kako si mogla”,pa se nisem ozirala na to.Prekinila sem stike z vsemi in mi ni žal.
no, jaz sem mojega očeta pri svojih 8 letih dobila v postelji z drugo žensko, pa sta mi oba z mamo 20 let prala možgane, da sem sanjala. šeel potem mi je oče enkrat priznal, da je res, kar sem videla.
ko sem bila sama posiljena mi na kraj pameti ni padlo, da bi mami povedala, pa je oče o tem itak izvedel v gostlni. zanj sem bla od takrat dalje kurba.
ko pa mi je hči pred dvemi leti povedala, da jo je babica (očetova mama) otipavala po prsih v spanju, pa nisem niti pomislila, da ji ne bi verjela, čeprav ji nihče drug ni verjel. dve leti smo potrebovali, da se je babica končno tako znervirala med najinim prepirom, da je bleknila da kaj, da jo je samo po prsih malo šlatala, da to ni nič takega. po tistem sva s hčero šli do seh sorodnikov – moje mame in očeta, sestr, očetovega brata in njegove družine, se jima zahvalili za podporo in končali komunikacijo. moja mama se še po dveh letih ni sposobna opravičit moji hčeri za nejevero, meni pa se itak nikoli ne bo. sama pa sem presrečna, da sem hčeri že zelo zgodaj poučevala o spolni nedotakljivosti. nisem ju mogla sicer obvarovati, sem jima pa prihranila nadaljevanje in travmo.
Bravo zate,za tvoje hčere,da imajo tako mamo,ki jima je to pot pokazala.
Mnoge ne govorimo/jo s svojimi otroki o tej temi,ker je še zelo boleča.Svojega otroka želimo/jo obvarovati najhujšega.Vendar s tem,da se z njim o tem ne pomenimo/pogovorimo,ne pomeni da smo ga zavarovali.
Nasprotno,lahko stopi na to pot,pa niti vemo ne!Ko pa nam otrok zaupa,da je bil zlorabljen,se nam poruši svet.Znova in v hujši obliki podoživljamo zlorabo.Namesto,da bi bili v takem primeru otroku v oporo,se še same zlomimo.
Res,še enkrat POHVALNO,da si svoje hčere pripravila na to,ter da si zaupate.