Na jetra mi gre, ker moram vsakič vprašat kaj mi bo delala ali kaj mi je naredila (z odprtimi usti žal ne morem). Imela sem že tri različne, od tega dve, iz katerim moram vse izvlečt. Z delom sem zadovoljna, menjala pa sem zaradi selitve.
Pravice o seznanjenosti s potekom zdravljenja (blablabla, no ja, drugji zdravniki so sicer malo bolj zgovorni) poznam, ampak če jim ne nese… Naj jo ogovorim: veste, pravico imam, da me seznanite s posegom in še strinjati se moram z njim… če mi ne razložite situacije v moji ustni votlini kar sveder pospravite, ker ne bo nič…

Meni vmes nič ne govori in me čisto nič ne moti. Jaz ji zaupam in sem zadovoljna.

Jaz imam raje, da mi ne pove, kaj mi bo delala:)

To je res še ostanek socializma, bodi vesel, da me maš in tih bod. Strašno nespoštljivo in neprofesionalno. Ne vem zakaj taki ljudje izberejo poklic, kjer morajo delati z ljudmi.
Zobarji v glavnem igrajo vzvišene primadone ali pa limone in imajo sestre zato, da non stop čivkajo.

saj ni treba da vmes govori… ampak nekaj v stilu: to plombo bom zamenjal, ali pa do naslednjič vam dam zdravilo, začasno plombo… NEKAJ! Ne pa da se vsedeš, odpreš usta in čakaš da ti asistentka vzame slinček kar pomeni da je konec.

Moj tako milo in nežno govori, razlaga kot bi imel na stolu otroka. Sam trznem z očmi in že neha vrtat in sprašuje, če je neprijetno, ali boli, skeli… Se vidi, da je včasih bil za otroke in mladino.

To je, kar se mene tiče, pri izbiri zdravnika te in one sorte eden od bistvenih faktorjev. Tako da, pri nas govorijo vsi, eni več drugi malenkost manj. A govorijo vsi.

mami

Moja zobarca je vse komentirala, ampak žal se je odselila in moram najti nekoga drugega. Zdaj vmesni zobar je prava cvetka, še dober dan ne reče in prav positnari, ko je treba glavo premaknit, kot da bi to jaz morala vedeti sama od sebe.
In ja, vnaprej ne moreš vprašat, lahko samo kaj pisneš, vmes pa tudi težko kaj zineš…. Mogoče so pa zato zobarji bolj molčeči, enostavno niso vajeni komunicirat.
Še hujše mi je pa bilo po prvem porodu, ko so me morali zašiti… Se mi vsede zdravnica ali karkoli je že bila (se seveda ni predstavila) med noge in globoko zavzdihne, kao kako pičevje ste mi pa zdaj dali za porihtat. Sem bila nekaj minut po porodu, ampak me je pogrelo… In sem jo vprašala, oprostite, je mogoče kaj narobe z mano, ker ste tako zavzdihnili. No, ji je postalo malo nerodno in mi je povedala, koliko šivov naj bi bilo in kje. Škoda, da tega ni mogla skomunicirati sama od sebe. Navsezadnje mi ni nalepila samo flajštra, ampak je šlo za konkretno šivanje in to celo pod splošno narkozo.

metulka, si me pa nasmejala
dobro napisano :-))))

Če so kateri od teh zgovornih zobozdravnikov s koncesijo in v Ljubljani ali njeni okolici, bi prosila za ime in priimek.
Hvala.

ko sem prvič čakala pred ordinacijo sedanjega zobarja, nisem slišala nobene besede. pet ljudi – samo dober dan in nasvidenje. in seveda presunljivo zavijanje svedra…
usedla sem se na stol in samo vprašala, kaj namerava – od takrat naprej je govoril, kot strgan dohtar, pa ne samo o zobeh, še vse ostalo in včasih mora prekiniti z delom, ker me spravi v krohot. mislim, da govori in razlaga tistim, ki pokažejo zanimanje.

jaz sem imel zobozdravnico, ki je bila nema. dobesedno nema. ni govorila zaradi tega, ker ni mogla, ne ker ni hotela. vendar pa je vse napisala in govorila s kretnjami.

Kakšno ime?

Meni moj zobozdravnik vse sproti razlaga. Na koncu mi da ogledalo, da pogledam kaj mi je naredil. Povrhu pa je še sila duhovit :-).

moja zobozdravnica mi tudi vse pove. če ne meni pa asistentki, tako da vsaj malo vem. Me pa sprašuje če kaj čutim, da bo sedaj malo zabolelo, da je že skoraj gotovo……

meni je to všeč, da vsaj veš kaj te čaka in kdaj bo konec.