Saj niti ne vem kje naj začnem.Imam brata, ki je mlajši od mene 2 leti, se pravi je star 32 let.Jaz sem se poročila pri dvajsetih letih in odšla živet k možu.Doma je ostala mami in oči in seveda moj polbrat, ki je že takrat kadil travo in mogoče še kaj drugega, saj niti vedeli nismo…Čez par let sta starša začela graditi hišo in se tja tudi kmalu preselila, z njima je šel tudi moj brat, ki živi v zgornjem nadstropju ima svoj vhod in celo stanovanje (v katerega ni vložil niti cekina), jest hodi k mami, prala mu je mami, nedavno nazaj mu je kupila pralni in sušilni stroj, da si bo pral sam…Zaposlen je kot S.p., a že eno leto ne dela sploh nič…ne plačuje niti svojih položnic, ne daje za hrano,niti za svoje položnice..nič, okrog hodi zelen in zanemarjen zaraščen in zelo suh.včasih vidimo da ima zenice kot bucike..
Najhuje pa je , da kadar pride dol jest in je tam mami jo tako psihično zdeluje in očita take stvari, da se jih niti napisati ne upam, resnično..ona pa joka in je nemočna, ne more narediti prav nič,…no je naredila, zaščitila je sebe in zrihtala, da je hiša pisana na njo , da je on samo podnajemnik in, če slučajno pridejo rubežniki, ne morejo nič(so prišli že lansko leto-zato je šla to uredit..)…

Saj niti ne vem kaj naj še napišem,kaj naj zahtevam od vas, rada bi ji pomagala, njemu niti ne, ker , kar dela z njo in očitom, je do konca pokvarjeno..Kako naj ji pomagam , kaj naj naredi z njim…Najprej mora verjetno sama poiskati pravo pot, ki pa je ne najde..vsak dan čaka in čaka, kakšne volje bo, a bo znorel..ljubosumen je na moje otroke in sprašuje če jih že ščuvamo proti njemu,..ko mu je mami hotela voščit novo leto, jo je pričo mene , mojega moža, moje tašče, mojih otrok in očita odrinil od sebe in rekel,- daj zgin od mene,..očita ji tudi stvari iz otroštva, skratka za znoret..rada bi ji pomagala, povejte kam naj pokličem, na koga naj se obrnem..

Verjetno je to pismo napisano zmedeno, ampak tako zdajle čutim in polno imam še za povedat, misli mi preletavajo,ene čez drugo..nima punce, nima prijateljev,..

pomagajte moji mami

moj mail, če mi kdo želi pisati:

[email protected]

lp obupana sestra

DRAGA OBUPANA SESTRA

Ne morem mimo tega, da se vam ne bi iskreno opravičila za zamudo, ki je nastala zaradi moje daljše odsotnosti. Upam da razumete, čeprav kasneje toda z veseljem objavljamo vaše vprašanje, ki ste ga zastavili. Upam da v tem času še niste obupali ali slučajno pomislili da vas niti mi nočemo več razumeti.

Razumem vaše občutke zaradi katerih zmedeno razmišljate.
Dobrota je sirota, to še kako resnično velja za vašo družino pravzaprav vaše starše, ki preko meje zdravega razuma podpirajo sina in popolnoma vse njegove odgovornosti nosijo na svojih ramenih. Človek bi se kar zgrozil, ko bere takšne zgodbe kot je vaša, žal je v današnjem času vedno več odraslih ljudi, predvsem moških, ki še vedno slonijo v nedogled na starših, jih izkoriščajo do onemoglosti medtem pa se starši čutijo dolžne, da skrbijo za “uboge” otroke, ki jim je tako težko. Žal pa mnogi starši pozabljajo, da se je bilo tudi v njihovih časih potrebno marsičemu odreči, da so nekaj dosegli ali si zgolj zagotovili eksistencialni minimum. Marsikdaj pa v dobri veri, češ sami nismo imeli naj imajo sedaj otroci delajo veliko škodo otrokom saj le ti na tak način nikoli ne bodo prevzeli odgovornosti zase.

Kje iskati krivca za vse to, čisto takole ob hitrem preletu vaše zgodbe človek pomisli koliko je ena mama pripravljena vložiti v sina, materialno, žal pa ni pripravljena tvegati, da bi mu predala odgovornosti, ki pritičejo njegovim letom. Res je dovolj žalostno, da vaš brat tako grdo izkorišča vaše starše, je pa tudi res, da mu starša to omogočata, dokler mu bo mama kuhala, likala, kupovala hrano, gospodinjske pripomočke, plačevala račune itn. ni niti pomisliti, da bi se brat postavil na svoje lastne noge. Kdo bi ne želel imeti takšnega ugodja kot ga ima vaš brat in kako le bi lahko cenil vse to ugodje, če je samo po sebi umevno ali stanovanje v katerega ni vložil niti malo, ali skrb in delo staršev, ki ga vlagata zanj…..

Brez kančka razmišljanja morata starša nemudoma soočiti sina z vsemi svojimi dolžnostmi, odgovornostmi in pravili, ki jih mora upoštevati, če hoče ostati v njihovi hiši. Nič mu ne dolgujeta, je odrasla oseba, ki bi že davno morala prevzeti odgovornost za svoje življenje, starša ne potrebujeta »zajedavca« pod svojo streho, še najmanj pa poslušanja očitkov, grdih besed itn., jasno je, da želi svoj občutek krivde prevaliti na vse ostale, saj je to mnogo lažje kot pa se zazreti vase in si priznati kaj in kdo si. Ne dovolite, da z vami manipulira, skupaj ga soočite z resnico in se ne ozirajte na njegove besede, ko se bo poskušal braniti saj te besede nimajo veljave in cene, gre zgolj za obrambo s katero skuša očistiti svojo slabo vest, saj se nekje globoko v sebi zaveda, da je njegov prispevek k skupnemu bivanju v vseh pogledih ničeln. Ker se boji, da bi starša »spregledala« in sprevidela.. mora očrniti vse ostale.

Če ga starša ne bosta ustavila in čimprej temu naredila konec temu ne bo kraja kaj se ve kaj si bo še izmislil ta razvajeni sin morda počitnice na Havajih, najboljši avtomobil, svojo hišo ipd. in seveda z grožnjami to tudi dosegel saj on to dobro zna pa četudi se starša zadolžita zanj za več let.

Mama mu še zdaleč ni dolžna kuhati in streči kot najvišjega gospoda.
V zameno za hotelske usluge najvišje kategorije jo zmerja, ponižuje.. opla tole ni več hec, stopite skupaj in mu to preprečite. Ali bo upošteval hišna pravila, kar vključuje tudi plačevanje položnic.. in vse ostalo, to pomeni takoj pričeti z delom itd. v nasprotnem primeru v hotel ni več vstopa in to popolnoma brez slabe vesti. Brezplačnega »hotela« na svetu ni in tudi v hotelu je potrebno spoštovati določena pravila, osebje, ki je v njem zaposleno, ne glede na to, da plačaš mastno ceno..
Čakanje na njegovo dobro voljo ne bo pripeljalo nikamor, starša naj zbereta toliko jeze in realno pogledata na celotno zadevo in kritično pretehtata smisel v podpiranju odraslega sina na takšen način.
Vse ostalo bo prišlo samo po sebi, če je zasvojen oz. s čim se bo kmalu pokazalo saj ne bo sposoben izpeljati svojih dolžnosti; službe ipd.

Sporočite kako se stvar odvija, lahko me tudi pokličete na tel.: 01/ 548 02 85

Upanje naj vedno ostane, bodite ponosni nase na svojo družino, otroke in se veselite, da niste šli po bratovih stopinjah. Verjemite mi, marsikakšen nerešljiv problem je mogoče popraviti ali vsaj omiliti, če le ne naleti na gluha ušesa, če bosta starša pripravljena zares sodelovati in tudi upoštevati nekatera navodila, si upala pogledati resnici v oči ste že skoraj na konju. Svetujem, da starša prideta na kakšen pogovor.
Vso srečo v tem letu vam želim!
Lep pozdrav

Najprej naj se zahvalim za odgovor, res sem že skoraj obupala nad vsem skupaj, v glavnem on sploh ne dela enostavno ne hodi nikamor, skoz je doma gre edino v gostilno po cigarete, če pa ravno nima niti za to potem jih jemlje od očeta. Na mao se še vedno spravlja, verbalno, ma grozno je saj ne vem kaj najnapišem, miljonkrat sta ga že postavla na realna tla in ga vrgla iz hiše, pa še vedno pride dol jest, in niti ne pozdravi niti, ne reče hvala, če slučajno mami kaj reče recimo- kako si? ji on zabrusi- zase se brigaj..

Jaz ji bom pokazala kaj sem vam napisala pa bomo potem videli kaj in kako..

lp; zaskrbljena sestra