Igija ni več
I kot pika na i,
Greš in rečejo da te več ni,
Oblak solzo spusti,
Roka tvoja nas zapusti.
Pogledamo v nebo,
Oči naše pogrešajo te močno,
Čakamo te še vedno,
In verjemi da je brez tebe bedno,
Veliko solz spustili smo,
Ampak tebe nazaj več nebo,
Je pa res da te pogrešamo.
Vedo si bil nasmejan, in vsakemu predan.
Mej se lepo,
In zato,
Roka tvoja,
Upamo da še enkrat pomaha nam v slovo,
Draga Dubi,
ko bi ti vedela kako razumem tvojo bolečino, minili sta že dve leti odkar mi je kruta nesreča vzela sina. Ne morem reči, da živim, ampak životarim iz dneva v dan…Bolečina v prsih mi bo razgnala srce.. Pravijo, da je čas tisti, ki olajša bolečino, oz. ne olajša, ampak se baje naučiš živeti z njo. Vsak dan se iz službe odpeljem na njegov grob, prižgem svečko in sem z mislimi pri njem, vsak dan mu povem kaj se mi je zgodilo, a odgovora ni, ni več njegovega smeha in dobre volje. Kako ga pogrešam!! Nočem te še bolj razžalostiti vendar vedi, da poznam tvojo bolečino in nepravično bi bilo, če bi te tolažila z besedami saj bo bolje… Jaz imam še enega zlatega sina, pa moža in starše, vsi mi pomagajo, a jaz se več ali manj zapiram v svoj svet, z mislimi sem pri njem…kako, zakaj….
En topel objem od mamice, ki s teboj čuti tvojo bolečino..
Za Solzo in ostale žalujoče…
Živel je deček, ki je bil zelo bolan. Nekega dne ga je vzel vase oblak in od takrat naprej je plaval na oblaku po nebu. Bil je srečen, kot še nikoli. Vse je videl – ves svet. Lahko se je dotaknil mavrice. Iz oblakove vate je delal snežinke in jih metal navzdol. Pomagal je otrokom, ki so bili v stiski.
Nekega dne pa je prišla k njemu modra ptica in mu povedala, da njegova mama joka za njim. Ni vedel, kaj naj stori, pa mu je predlagala, naj ji napiše pismo. In ji ga je:
“Veš, mami, srečen sem. Lepo mi je. Na oblaku jadram in gledam dol ljudi. Ne joči za mano. Prosim, rodi mi bratca. Ves čas bom pazil nanj in ponoči, ko bo spal, mu bom šepetal lepe želje. Res, mami, srečen sem. Lep pozdrav, tvoj Domen.”
In kmalu je res dobil bratca. To je bil najsrečnejši deček na tem svetu, saj mu je med spanjem nekdo šepetal lepe želje, ki so se vse uresničile.
Deček na belem oblaku pa je jadral naprej in naenkrat opazil, da na vsakem oblaku sedi deček ali deklica. Vsi jadrajo na oblakih, gledajo dol na svet in delajo dobra dela. To so naši angeli…
Solza, ti si z mojo mami doživljala mojo bolezen zelo od blizu.Zdaj pa že veš kdo sem.Tudi mojo mami je doletela izguba otroka, tako, da presneto dobro ve, kaj to pomeni. Kmalu se slišiva. Veliko mislim na tvojo nesrečo in sigurno je ta miselna povezanost naredila, da sem te spoznala kdo si.Prosim naredi kaj dobrega ZASE in se slišiva.Lutka.
Če želiš, mi lahko pišeš na mail: