anes zna medicina delati čudeže. Možno je kloniranje, oploditev z biomedicinsko pomočjo, imamo že genski inženiring in kmalu bo mogoče popravljati gene,… Pozdraviti je mogoče že kakšno gensko bolezen. Toda kljub vsemu temu napredku medicina ni zmožna v življenje obuditi mojega sina, ki si je v trenutku obupa vzel življenje. Zakaj medicina ne raziskuje, kako v življenje obuditi umrlo osebo? Pa ne mislim na kakšne stare ljudi, ki jih je razžrl rak. Njim res ni možno več pomagati, saj je velik del njihovega telesa nadomestilo rakasto tkivo. Raziskovali pa bi lahko, kako v življenje obuditi osebo, ki si je vzela življenje z obešenjem ali pa kako v življenje obuditi osebo, ki je v prometni nesreči izgubila življenje, ker se je zadušila, vendar ima vse ostale organe skoraj nedotaknjene. Prav tako bi lahko raziskovali, kako v življenje obuditi mrtvorojenega otroka, ki je umrl tik pred porodom ali med njim zaradi pomanjkanja kisika (tudi zaradi vozla na popkovini). Zakaj medicina tega ne raziskuje? Zakaj?

Draga Pretresena,

Najprej ti izrekam iskrene sožalje ob izgubi sina.
Ne vem, kaj naj odgovorim… Moj oče je pred dobrimi 8. meseci umrl za možgansko krvavitvijo in spomnim se, da sem bila besna na medicino, zakaj hudiča ne bolj intenzivno raziskuje možgan in malo manj kloniranja, ipd.
Precej normalna reakcija za tisti čas.
Obuditi mrtve v življenje, kaj pa vem… Velikokrat sem brala o pričevanjih ljudi, ki so bili klinično mrtvi in velika večina jih je rekla, da jim je bilo tako lepo in da so bili prav jezni, ko so jih svojci klicali nazaj in ko je zdravnikom nazadnje to tudi uspelo.
Sama dolgo časa nisem vedela ali naj verjamem v posmrtno življenje, saj sem bolj skeptnična duša, ampak zdaj globoko v sebi čutim, da je po smrti še življenje, da so naši svojci na boljšem in da nas hkrati spremljajo in nam pomagajo. Ni razumsko, a tako čutim…

Tvoj sin se je odločil, da odide in mislim, da mu moraš to pustiti. Zaradi njega, predvsem pa zaradi sebe.

Drži se in poskusi poiskati kakšno svetlo točko v tvojem življenju – četudi majhno za začetek.

Petra

Ne vem kdo je že rekel
Kaj pa če je živeti umreti in umreti živeti?

dejstvo je da se podobne duše še nekoč srečamo in smo skupaj TAKO ALI DRUGAČE

nekateri nas v tem življenju ovirajo , odbijajo mogoče imamo neporavnane račune so nam bili v prejšnjem ž. bratje, sestre,…. drugi nas privlačijo, neznansko, ne vemo od kod, prvič jih vidimo, pa nas pritegnejo. občutki ostajajo in neka kemična iskra nas v sekundi poveže. [/b][/b]

ko nekaterim pogledaš v oči se vzpostavi stik od prej