Pozdravljeni!

Moram vam povejat, kako zelo me boli. Boli me, ker nisem ljubljen in ne ljubim. Tezko je! Ne vem, kam se naj dam! Kaj naj pocnem? Kam naj gledam? Kam naj grem? Izgubil sem! Izgubil vero v vecno ljubezen! Zakaj jaz? Sam sem. Izgubljen. Kje je moja ljubezen, ce sploh je? Molim Boga, da mi pomaga ,ampak pomoci ni. Iz dneva v dan je tezje! Neznosno! Umiram! Zakaj je to tak tezko – kaj sem res tak narobe? Hocem samo ljubit in bit ljubljen! Jokam uro za uro, dan za dnevom, teden za tednom pa sem moski! Smejte se! Mene boli! Ne vem, kaj naj narejim! Sam sem in ne zelim Vam tega! Zato imejte se radi, kujte se v zvezde in spostujte se! Ljubite se!

Hvala, da sem vam lahko to napisal
Marlo

Marlo, tu se srečujemo ljudje, največkrat mamice, ki smo izgubile svoje otročičke! Vidim, da si tudi ti marsikaj izgubil! Izgubil si mnogo dni veselja, ker ne najdeš tistega, kar iščeš! Svoje ljubezni! Gotovo se ne bo ob tvoji izpovedi nihče smejal, samo srečo ti lahko zaželimo in upamo s tabo, da jo srečaš, tisto pravo ljubezen, ki jo iščeš!

Tam, kjer sem doma, pravijo: Pa oči imej odprte!

Srečno!

Dragi Marlo

Nihče se ti ne bo smejal, da si tole napisal in da jočeš, čeprav si moški. Na tem forumu smo vsi tisti, ki smo nekaj izgubili. Ti svojo ljubezen, mi starši pa svoje otročičke, ki so bili in so še naša velika ljubezen, čeprav jih ni z nami.
Ne pusti, da ti bolečina, ki jo občutiš vzame vse, tudi upanje na lepši jutri.
Verjemi, da za vsakim dežjem posije sonce, slej ko prej. Gotovo si globoko v sebi močna oseba, drugače ti ne bi bilo naloženo takšno trpljenje. Zmogel boš, verjemi, vsak dan, korak za korakom, tako kot to zmoremo mamice in očetje otrok, ki smo jih izgubili. Pojdi med ljudi, ne zapiraj se vase s svojo bolečino, in ko boš najmanj pričakoval te bo življenje prijetno presenetilo.

Veliko poguma in pozitivnih misli, ti želim.

Silvya