eh, cist brezveze
Oj, folk.
ne vem, ce je ze kdo mel podobne probleme – ce je, mi prosim, povejte, pa bom scekirala .
moj problem je pravzaprav skrajno banalen. ne morem se zaljubiti. ce se ze pojavi proloznost (v tem primeru nardim trodnevni zur 🙂 – vabljeni- si nekako ne dopustim. pojma nimam, zakaj, ampak sem tega ze cist do grla sita. in lahko si mislite – stara sem 23 let in se nikoli nisem mela tipa! ( in ne, nisem frigidna!)
najbolj debilna stvar pri vsem tem je, da sem pac jaz tisti faktor, ki vedno nekaj komplicira. sem odprta oseba, ful rada spoznavam folk, rada zuram in ne, celo nisem ponesrecena kombinacija bigfoota,trodelne omare in triprstega kljunatega jeza! ampak VEDNO tooooolk vnaprej in sploh prevec mislim .. kaj ta tip misli, kaj bi bilo ce bi bilo tako in ce ne bi bilo tako- in ce bi slucajno ze bilo tako, a bi potem to pomenilo, da bo tako …
dost se mam! hocm se zrelaksirat, se sprostit in koncno enga …vsaj kusnt, hudica! zakaj ne morem it v lokal pa pobrat enga ta levga in bit z njim, tko, za dzabe? ne gre, pa konc. prevec zakoreninjenih moralnih zadrzkov..
ne gre… ker tudi ce se ga se tako nasekam, da objemam vse ljudi in na poti domov s kolesom skorajda se drevesa- tudi takrat teh stvari ne morem jemat tako na izi…
ali pa pac samo se ni prsu tist ta prav, ki bi me znal premaknit…
no ok. ce ga kdo slucajno pozna, naj ga, prosim, najprej ene dvakrat na gobec, pol pa privlece do mene magari za levo tretjo trepalnico, ker mam RESNICNO polno rit cakanja.
eh … sej ne vem, ce je to sploh stvar, kjer bi mi lahko pomagal kdo drug – najbrz bom morala kar sama resit zadevo – ampak verjemte mi, to pocnem ze kar nekaj casa … in vse, kar je, je samo premisljevanje… spet.
**** it.
jz grem na en pir.
🙂
Hahahaha
Ne preveč smešna zadeva, amapak zveni zelo smešno iz tvojih “ust” :))))
Res sem se nasmejal :)))
Glej, verjemi meni, ki nisem glih prostaški, da ni nič hudega, če kušneš kakšnega, za katerega nisi prepričana, da je tvoj sanjski.
Itak dokler ne probaš niti ne veš kako izgleda, kaj šele da bi vedla ali je to tapravo zate. A ne?
Razmišljanje: kaj bi, če bi, je še v redu (2. potenca). Ko pa to spraviš na 5. potenco in več – kot si to naredila zgoraj, je to že igranje šaha. A ne?
Za se kušvat tega res ne rabiš 😉 zato se ti kr relaksiraj in si nekaj krat na dan ponavljaj, da ne smeš “komplicirat” in verjamem, da se ti bo ratalo zaljubit.
Srečno!
p.s.
Se mi pa res zdi čudno, da se še nisi zaljubila – da te ni še noben fant tako zmedel, da bi čustva lahko prevladala ta tvoj “kaj če”….
… da ni tega napisal en tip ki mu je dolgčas? 🙂 problem se mi zdi zelo značilen za tipe.
v vsakem primeru, tudi jaz imam skoraj identično težavo. bom začel hodit z eno punco, in bo takoj čisto razočarana ko bo videla kakšen sem v resnici. ali pa bo začela namigovati na poroko, itd.
v osnovi pa se bojim privlačnih punc. vsaj do pred par leti je bilo tako, že nekaj časa nisem srečal nobene od katere bi dobil metulje.
o ne ne ne. verjemi, da sem zenska 🙂
kljub temu da nimam ravno veliko seksualnih izkusenj (aja, kaj mi pa je .. – nobene!), vseeno razlocujem, kaj pripada enemu spolu in kaj drugemu :))
— ma ja, kompiliciranje na kubik … nimam ti kej druzga rect, ker se – zato sem tudi pisala sem- ubadam z zelo podobnim problemom …
rukola :-))))))))) s tovrstno mešanico zdrave samorefleksije sem absolutno prepričana, da te tvoj ‘taprav’, ki te bo znal premaknit, nekje čaka in da je to, da ga srečaš, samo še vprašanje časa :-))))))) ne, popolnoma nič ni narobe s tabo, vsaj jaz to tako vidim 🙂
in hvala za humoren opis – to, da se znaš smejat na račun svojih napak, pove o tebi največ, in to v dobrem smislu!
mislim še, da boš s takim zrelim odnosom že pri 23 letih prišla še zelo daleč. seveda pa kar počasi :-)))) ker daleč se pride samo tako.
ena od lekcij ta trenutek zate? trening potrpežljivosti, se mi zdi :-)))
Po moje je najbolje,da se nehaš sekirat,pa enostavno pusti,da bo kar bo.
Samo še neprej hodi med ljudi…in enkrat se bo zgodilo, ko boš najmanj pričakovala.
Če pa boš kar naprej grebla,kdaj bo kateri..bla bla….ne bo nič.
Samo vem pa,da je vse težko kar “pustiti”, da se zgodi, če si take vrste,da veliko razmišljaš (ker jaz tudi preveč in zato vem, hehe…).
Tudi jaz sem imel podobe probleme, no saj imam še zmeraj. Kadar mi je kakšna zares všeč, začnem iskat na njej napake, če jih ne najdem ji pa sam pripišem vse od domišljavosti naprej, potem si pa rečem, če je takšna jo pa itak ne maram… Gledam okrog sebe in sem se odločil, po tistih, sicer malo izkušnjah kar jih imam pa mislim, da sem se odločil prav – ne grem z nobeno razen iz ljubezni zato, ker sem preveč čustven pa me žali že sama misel, da bi bil z eno, ki bi ji bilo vseeno zame, potem ko bi se oblekla…
Ko sem bral tole, sem si rekel, da bi s tabo rad malo poklepetal, ti pomagal s kakšnim nasvetom , pa ob tem nočem svoje preteklosti razkrivat po nobenih forumih, če hočeš pa mi lahko pišeš na moj mail: [email protected]
ha hahahh hahha hahhha
sori, ampak mi je res smesno 🙂
– Prav gotovo bo to igranje saha – v tem sem namrec RES zanic (in na splosno sem ponavadi prevec komplicirala s potencami in podobnimi matematicnimi zadevami… so you see – you’ve got a point here :)!
Glede tvojega predloga ( nekajkrat na dan ponavljanje, naj ne kompliciram)pa – si mogoce ze kdaj razmisljal, da bi ga prodal kot magicno formulo – za hujsanje, npr ? :))
– shujsala bom, shujsala bom, shujsala bom :))
… mislim, da teoreticno to ni tak problem… naredit to v praksi je tezko …
pa ne zameri, ce se malo zezam. saj vem, da ni druge – kaj pa naj drugega svetujes … saj nc druzga ni, ane…
hvala!
Si punca, ki v življenju ve, kaj hoče. In verjemi, da je to izjemna kakovost. Lahko si samo srečna, da imaš to lastnot oz. jaz bi rekel glavo na pravem mestu. Nočeš fanta samo zato, da bi ga imela. Tukaj sploh ne gre za moralne zadržke, ampak enostavno to, da čakaš tisti čarobni trenutek. Ko boš rekla: “evo, to je pa sedaj fant, katerega želim. Zaljubljena sem.”
Jaz sem se tudi prvič zaljubil šele pri 24-ih, tako da imaš še eno leto časa… :)))
Ampak to je bilo zato, ker sem vedel in vem, kaj v življenju želim. Eno je iskati ljubezen, drugo pa je iskati punco/fanta samo zato, da nebi bil sam. Za bit sam je potreben velik pogum, ki ga ti imaš. Ene ga nimajo in skačejo iz ene zveze v drugo. S fanti je isto. Eni ne zdržijo bit sami niti en mesec, drugim ni problem bit sam 10 let. Prvim se ne sanja, kaj v življenju želijo… drugi pa točno vedo. In so čustveno dovolj močni in pogumni, da jih ni strah bit sami.
Ti si ena izmed teh in še enkrat… vsa čast.
Tudi mene je zadelo šele pri 24-ih. In je bilo vredno čakat. Čeprav se ni izšlo po željah. Ampak bil je ta trenutek, ta čarobni trenutek. Ki ga mogoče nebi nikdar doživel, če bi se na silo obešal na punce samo zato, da bi eno imel.
Bo tudi tebe zadelo, boš videla. In upam, da boš imela več sreče kot jaz.
LP, Mel
Zanimivo, kakšne čudne probleme imamo. Jaz sem tudi tvojih let in se bojim še tistih zelo redkih fantov, ki pokažejo kaj interesa. Malo zato, ker nisem preveč simpatična (ne na pogled, ne kako drugače, neopazna pač), malo zato, ker sem premalo samozavestna in me je strah, da fant nima prave predstave o meni in bi potem, ko bi že nekaj časa bila skupaj ugotovil, kakšna sem v resnici. Malo pa iz nekega egoizma oz. bojazni, da bi bila prizadeta.
Zato sem si raje omislila hišne ljubljenčke, nekaj prijateljic in en kup hobijev:) O teh stvareh raje ne razmišljam, ker me samo potrejo. Poleg tega je pa res, kar je rekel/rekla s – so veliko hujše stvari na svetu. Povsod drugje nam gre čisto dobro in veliko bolje je, če svoj čas, misli in energijo usmerjamo k tem stvarem.
Ruko-lina, Roko-linija
ti nas tukaj malo zezaš, humor je prijetna stvar, tudi v družbi,
z njim lahko govoriš resnico, tudi izivati in provocirati lahko pričneš z njim…..marsikaj, pravzaprav vse kar hočeš lahko tudi izveš ….in ta pravi te bo razumel in te zahotel. Kaj misliš, kaj ?
Hecaš nas malo, da ne moreš na kakšnem žuru,ali po njemu, v rajcik opremi koga “razrajcati” in ga prebuditi, sama pa se vpisati med vpisati med …………….
tukaj za temi pikicami pa se ti naj prebudi fantazija.
Rukola,
verjamem ti. Tudi jaz sem se tako počutila, pa se še danes, ampak nisem nikomur tako naravnost zmetala,pa tudi drugačne besede uporabljam. Tako, da razumem bistvo.
Leta so mi prinesla to, da sem še bolj takšna. In veš kaj ti povem? Po svoje sem ponosna na to, ker se ravno zaradi tega nisem SE nikoli izneverila. To pa mi ohranja dostojanstvo. Je pa res, da me zato toliko bolj bolijo prevare, skoki čez plot, varanja, laži in podobno.
Nasveta pa ni. Tudi jaz si rečem včasih – kako bi mi bilo lažje, da bi lahko kar tako na tlesk prstov! Pa ubiram svojo, daljšo pot.
Rukola, a res se nikoli nisi zagledala tipa in si rekla: madonca, tegale pa bi… pa me ne zanima, kaj misli in pricakuje in vse ostalo, samo za zabavo…
Jaz, ki sem malo starejsa, pa otroci in partner, sem imela taksnih priloznosti nekaj v mladih letih, pa sem stisnila rep med noge in zacela: kaj ce/kaj ce to/kaj ce tisto…
Cela poanta: zdaj mi je zal. Cas pa ne gre nazaj, samo naprej.
Nič se mi ne zdi, zdi pa se mi, da so razumske odločitve boljše od čustvenih, če nič drugegavsaj bolj praktično uporabne in manj “notranje boleče”.
Sploh nimam brig, da bi se te čustvene odločitve ognile. Sicer pa se čustva spreminjajo v smislu “danas smeh sutra suze” in v zvezi z njimi odločitve, ki po moje “po peth letih”postanejo razumske in so dostikrat vzrok za loćitev in prehod v realno življenje.
Po moje je možno sobivanje dvojice brez “čustvenih odločitev”.
Živjo, zelo luštno pišeš, vem pa, da tudi resno misliš.
Namesto kakšnih globokih idej ti povem svoje izkušnje, če ti kaj pomagajo.
Kot pubertetnica zakomplesana zaradi videza (trapa), bolj viktorjansko zadrto vzgojena (joj, spolnost, groza…), pa nekako malo snobovsko tudi (Ni vsak dober zame, mora priti na moj intelektualni nivo….). Imela sem n simpatij (ki tega po možnosti sploh vedele niso), dva fanta, dve razočaranji – pri obema sem se zgubljala v labirintih tuhtanja o tem in onem, iskanju podtonov…….veš o čem govorim? In potem, ko sem bila pri 20ih že pošteno na tleh, sem si rekla “Ok, sedaj pa bom imela fanta – kar tako. Brez zaljubljenosti.Kot vidim dosti drugih.Pač kratka aferica, pa je.” (kar je bilo zame, v bistvu romantično in iskreno dušo, kar podvig)
Precej hitro je prišel in pošteno zaljubljen vame tudi. Jaz pa ne, le všeč mi je bil. V bistvu nisem hotela kaj trajnejšega. In tako, brez obrambnega zidu in blaznih načrtov – sva skupaj že 20 let. Moja ljubezen je rastla postopno, danes si ne predstavljam življenja brez njega.
Moj nasvet – ne lomi ga, ni ti treba pobrati najbolj levega v pubu, a ne čakaj in čakaj, ne zgubljaj se, ne kompliciraj, ne doktoriraj v glavi kaj in kako in zakaj in kaj bo če bo in ko bo……..ker (tole boš pa sovražila, sori)…leta ti minevajo in to brez veze.
Drž se in prijetnega (in zelo zaljubljenega) fanta ti želim!