Rabim nasvet
S partnerjem sva skupaj dobra tri leta, oba stara čez trideset. Ko sva se spoznala, sem bila samska, on še vezan, a v zvezi, iz katere je enkrat že odšel.
Na vsak način je hotel začeti znova z mano, čeprav sem bila na začetku temu nasprotna. Metal se je na trepalnice, da bi me dobil. Sčasoma sem se zaljubila vanj, saj mi je bilo z njim res lepo. Od vsega začetka pa me je najbolj mučilo to, da nisem želela, da jaz izpadem tista, ki ga bo dokončno iztrgala od žene in otrok. Trpel je zaradi ločitve od otrok, jaz sem trpela zase, jokala z njim, mu pomagala, da mu je bilo čim lažje – psihično in finančno, saj je ostal praktično brez vsega.
Začela sva živet skupaj. Problem pa je v tem, da sem za svoje težave ostala sama in da je bil čas, ki ga je namenjal meni, tisti, ki ga ni porabil za druge. Zaradi tega sva se vedno prepirala. Vedela sem, da bivše partnerke ni imel rad, da je po službi raje zavil v gostilno, kot šel domov, da ji ni nikoli namenjal neke pozornosti… praktično mu je obljubila, da bo lahko počel karkoli, hodil naokrog koliko bo hotel, samo da ostane z njo. Ženska brez ponosa (kar sem mogoče danes jaz).
Pa sva vseskozi iskala čas za naju. Nekaj sva ga vzela pri pogostih stikih z otroci (hodi jih obiskovat domov), nekaj pri popivanju (to je bilo v začetku vsaj enkrat na teden, in tega mu niso preprečile niti moje prošnje, niti vpitja, da ga rabim, da bi rada kam šla, da bi rada živela, kot se v normalni zvezi živi!…). Zame mu je bilo vedno škoda denarja. Ni ga imel veliko, pa še tistega je raje zapil, kot da bi meni kaj malega privoščil.
Tudi to popivanje sva uspela nekoliko skrčiti, da sva prišla do tega, da ostanejo za naju nekako 3 dnevi na teden. Ostalo so popoldanske službe, otroci, pitje po službi enkrat na 14 dni, ki včasih traja do dveh zjutraj.
Od vsega tega sem zmozgana. Vem, da se mora določene stvari naučiti, predvsem kar se tiče odnosa do partnerke. Od banalne stvari, da pokliče, če gre pit s prijatelji. Da se enkrat zave, da tudi jaz od zveze nekaj pričakujem, da ne morem samo dajat. Ko so bili vikendi z otroci pri nama, so se spet kmalu končali, ker sem videla, da spet samo dajem, dobim pa nič. Meni, da je dovolj, če z mano utrujen poležava ali ponoči spi.
Nimam več energije. Enostavno ponorim, ko gre pit in ne pokliče, ko reče, da gre na eno pivo, pa ga ni 8 ur. Imam pa ga rada in lahko bi nama uspelo. Tudi on pravi, da me ima. Zelo. Vedno, ko vidi, da je “zajebal”, se trudi stvar popraviti. Ampak meni zmanjkuje energije. Večkrat sva se pogovarjala o svetovalnici, pa niti do tja nisva zmogla.
Ko je on doma in me čaka, da pridem iz službe, me kliče 10 minut po tistem, ko službo končam. Prijatelje mi je omejil na nekaj žensk. Ko je prost pričakuje, da sem jaz doma. Na drugi strani pa je moje življenje zadnja 3 leta eno samo čakanje. Kdaj pride, a gre pit, a bo podaljšal službo… Denarja ima komaj zase in za svoje potrebe, če si kaj privoščiva, je to po navadi tisto, kar jaz financiram in uredim. Imava si namen preurediti stanovanje, kar bo finančno samo na meni. Pa se mi zdi, da tega ni vreden.
Kaj naj?
A…
Tudi, če se vaš partner napije vsakih štirinajst dni je alkoholik. Kot ste sami ugotovili ste podobni njegovi ženi, prav tako kot ona prenašate njegov obbčasni alkoholizem in njegovo zanemarjanje vas. Prepričuje vas, da vas ljubi. Vprašajte se, s katrimi dejanji vam pokaže svojo ljubezen. Njegovo vedenje ste opisali kot izredno egocentrično, za vaše potrebe in občutke se še zmeni ne. Poleg tega je posesiven in vas kontrolira. Dovolite mu tudi to, da odloča s kom se lahko družite in s kom ne. Poskusite si odgovoriti na vprašanje zakaj še vztrajate z njim?
Alenka B
Draga A.
Ko berem vašo težavo, se počutim, kot da podoživljam svojo zgodbo, svoje življenje. Stara sem 28 let, bivši partner pa 35. Zapustila sem ga pred slabim letom. TO JE NAJBOLJŠIH STVARI, KI SEM JIH NAREDILA, SAJ SEM S TEM V SVOJEM ŽIVLJENJU ODPRLA VRATA ZA LEPE POZITIVNE STVARI.
Prosim vas, dokler je še čas poberite se iz take veze. Takšna veza je prazna veza, ki vas čustveno in psihično uničuje, pobere vso energijo….izmuči vas že samo razmišljanje o tem, kako bo spet, ko se jutri služba konča….bo normalno ali ne.
Naj vam povem, takšna veza, kot jo igra on ni normalna. Takšno vezo sem imela sama, skupaj sva bila 5 let od tega sem 3 leta zbirala pogum in se vsak dan pripravljala, da ga zapustim. Zapustiti bi ga morala 2 dan, ko se je to začelo dogajati, vendar vse njegove prošnje, velike obljube, jok……vedno sem upala, saj sedaj bo pa boljše, sedaj je pa res obljubil, da ne bo nikoli več….en velik larifari. Samo leta mi je požiral. Prepil je vse noči, vse vikende, preluftal vse gostilne, včasih ga ni bilo po 3 dni in več, jaz zvesto dekle pa sem čakala doma, da se gospod spomni mogoče tudi name, me kam odpelje, naredi mogoče kaj lepega zame. Večinoma sem ga prosijačila, ogromno prejokala, preklicala ga na mobitel naj si vendar vzame trenutek časa še zame…. joj, če se danes spomnim sem bila jaz tista, ki sem bila neumna, ne on. Na koncu sem se počutila, kot da je moj sin. Nikoli me ni peljal ven z mano je malokrat ostal doma (pa še takrat je bilo kaj zanimivega na TV), zvečer na kakšno zabavo ali v kino sploh ne, vedno je sam pometal po vseh zabavah vse noči.
Takšno življenje si res nisi zaslužila. SI SE MAR ZATO RODILA NA TA SVET?
MISLIM, DA NE. Zberi pogum že danes, ne čakaj na jutri. Zaslužiš si veliko več od tega. Ko boš njega pozabila, ko se boš njega osvobodila bo v tvoje življenje vstopil boljši človek, ki bo vreden tvoje pozornosti in ljubezni, ki ti bo to znal vračat.
Želim ti, da začneš živeti zase!!!
LP
Zgodba podobna moji. Občutki podobni mojim. Moj partner- sedaj bivši, je proti koncu veze zahajal v gostilno 3x na teden, vedno bolj opit.. Na koncu sem bila grda jaz ( tudi srala naj bi ga z drugimi moškimi), katera sem ga čakala doma s pripravljeno hrano, oprano in zlikano obleko…Postajal je tudi vedno bolj agrasiven.
Odšla sem! Zadovoljna in mirna sem. Draga A….. , to priporočam tudi tebi. Zaslužiš si kaj boljšega, on se nikoli ne bo spremenil. Predvsem pa ne boš več čakala in čakala. Posveti se sebi. Najprej vzljubi in spoštuj sebe.
