Z možem sva se po 13 letih zakona znašla na razpotju. Imava dva šoloobvezna otroka, ki sem jih uglavnem vzgajala sama, saj je mož veliko časa preživel v gostilnah in v službi delal nadure. Takoj po tem, ko sva se odločila, da greva živeti skupaj je začel iz službe prihajati domov prepozno, saj ga je vedno kdo povabil na pijačo. Ker izhajam iz družine v kateri smo veliko pretrpeli zaradi alkohola se mi je začel upirati, vendar je bilo prepozno, saj sem bila že noseča. Ker sem ga po eni strani imela rada sem se udala v usodo. Prepiri so se vrstili, vendar po vseh opravičevanjih sem mu odpuščala. Vendar po letih takega življenja nisem več sposobna teh opravičevanj. Postalo mi je vseeno kje je, kaj dela, seveda pa ga tudi ne strežem več, spolno si ga pa že kmalu po začetku najine zveze ne želim. Za otroke uglavnem poskrbim sama, saj se na njega ne morem zanesti, tudi če kaj obljubi. Sama skrbim za gospodinjstvo, otrokom pomagam pri nalogah in učenju, jih vozim na treninge vsak dan, nakupujem,… on pa skrbi za kurjavo in hišna popravila, ki mu vzamejo par dni v letu. Dela do 2. ure, jaz pa do pol štirih, vendar se mu uglavnem ne gre domov, ker pravi, da sam nima kaj početi doma in gre raje na pivo.
Zaradi alkohola mu trenutno grozi tudi, da lahko ostane brez službe (ima pogojno).
Kar naenkrat pa me ta mož obsoja, da nisem nobena žena, da tako ne more živeti več, da gledam skozi njega, da ga ne vidim, da mu ne pokažem čustev…Zahteva, naj se začnem drugače obnašati ali pa me bo vrgel iz stanovanja.
Seveda po vsem, kar sem preživela z njim verjetno nisem sposobna igrati dobre žene, ga božati, hvaliti….Pošilja me tudi k psihiatru, naj si poiščem pomoč, da mi bodo drugi povedali kaj delam narobe.
Lahko je nekomu govoriti kaj je potrebno, vendar nisem na gumb, ki bi ga nekdo pritisnil in bi obrnila ploščo.
Seveda pa so tu še otroci, ki so ob najinih prepirih vidno potrti in zaskrbljeni. Verjetno bi morala že zdavnaj prekiniti to zvezo, a tako kot v večini primerov je odtehtala streha nad glavo in socialna varnost.
Prosim za nasvet, kaj naj naredim?

Hojla,

Draga Ališa, mislim, da je tvoj mož tisti, ki bi potreboval nasvet drugih, da mu povejo kaj dela narobe. Seveda ker mu grozi odpustitev z dela zaradi alkohola, morda so ga že celo odpustili pa ti še ne veš, kaže na to, da ima preveč časa in pijače v riti pa sedaj skuša tebe spraviti iz tira. Če ga imaš še sploh kaj rada, pojdita skupaj v zakonsko posvetovalnico, v nasprotnem primeru pa je škoda tvojih živcev in trpeti ob njem. Tudi, za otroka bo bolje tako, čeprav je prvi hip ločitev šokantna tako zate kot tudi za otroka. Njim skušaj razložiti kako in zakaj, verjemi mi, da so otroci to sposobni razumeti, saj so hudirjevo dobri opazovalci in jim ni treba veliko govoriti.

Odločitev je tvoja, saj si že itak za vse sama. Če boš z njim ostala samo zaradi otrok in občasnega sexa, naj ti povem, da za slednje lahko dobiš na vsak prst pet.

Veliko korajže in brez oklevanja novemu življenjskemu stilu naproti!

poznana zgodba….. Mislim, da sama v otroštvu izjajaš iz vzorcev vedenja, kjer si morala vse potrpeti, biti pridna punca, poslušati…. Samo da bo za okolico vse naj, naj…Ti sama pa si pozabila nase.. Tako se ti je zgodilo tudi v zakonu, samo da si z rojevanjem otrok vse skupaj samo še opravičevala… Zdaj opravičil za tako obnašanje ni. zakon mora biti v blagor obeh in čim je ena stran te knjige tako žalostna in prizadeta kot ti, je čas , da nekaj narediš. Preposto uredi zase svoje živlejnje. Otroci pa – tudi otroci ločenih stršev imajo ata in mamo, pa nekoliko drugačen način živeljenja. Ko ga boš na dogovorjene dni oddala atu, boš vsaj prišla do svojega prostega časa, popodneva, ki pa si ga gotovo želiš. Srečno, pa mirne živce. V sebi si se že poslovila od njega. Tajna napisal:

> Hojla,
>
> Draga Ališa, mislim, da je tvoj mož tisti, ki bi potreboval
> nasvet drugih, da mu povejo kaj dela narobe. Seveda ker mu
> grozi odpustitev z dela zaradi alkohola, morda so ga že celo
> odpustili pa ti še ne veš, kaže na to, da ima preveč časa in
> pijače v riti pa sedaj skuša tebe spraviti iz tira. Če ga imaš
> še sploh kaj rada, pojdita skupaj v zakonsko posvetovalnico, v
> nasprotnem primeru pa je škoda tvojih živcev in trpeti ob njem.
> Tudi, za otroka bo bolje tako, čeprav je prvi hip ločitev
> šokantna tako zate kot tudi za otroka. Njim skušaj razložiti
> kako in zakaj, verjemi mi, da so otroci to sposobni razumeti,
> saj so hudirjevo dobri opazovalci in jim ni treba veliko
> govoriti.
>
> Odločitev je tvoja, saj si že itak za vse sama. Če boš z njim
> ostala samo zaradi otrok in občasnega sexa, naj ti povem, da za
> slednje lahko dobiš na vsak prst pet.
>
> Veliko korajže in brez oklevanja novemu življenjskemu stilu
> naproti!

Odidi čimprej. Za sabo imam podobno zgodbo, 7 let sem iskala moč, da bi odšla. Prav tako je tudi moj mož meni dopovedoval, da sem jaz tista, ki potrebujem psihiatra in nisem pri ta pravi. Res sem začela hoditi na terapije in tam so mi rekli le eno: čimprej proč. Tudi telesno sem začela bolehati, in nikoli ne bom pozabila, kar mi je rekla moja psihiatrinja: če ne boste odšli, vas čaka bolnišnica.

Sama na srečo nisem imela otrok, ne predstavljam si, da bi morali še oni biti priče zgodbam alkohola.

Ko sedaj pogledam nazaj, mi res ni jasno, zakaj sem toliko časa vztrajala pri njemu, pa moram priznati, da ga imam še vedno na nek način rada. Lani ga je alkohol pokopal, do smrti sem mu vseeno stala ob strani, ker so ga bolnega zapustili vsi, celo njegova družina.

Čeprav boš sedaj težko verjela mojim besedam, ampak čez nekaj let bo vse drugače! Sama sedaj pričakujem svojega prvega otročka in moje preteklo življenje se zdi, kot ne bi bilo moje. Čas naredi čudeže in težko je verjeti, da se življenje lahko spremeni toliko na bolje!

lp

ališa, na žalost ima tvoj mož prav, do neke mere. Tudi ti si so(odgovorna) za stanje, ki valda med vama in ki se na žalost in grozo odraža tudi na vajinih otrocih.
takoj poišči pomoč zase, ne za njega, ampak zase, ko boš pomagala sebi se bodo začele stvari okoli tebe spreminjati, zdaj pa kar hitro. Naredi to zase in za svoje otroke!!!
Veliko poguma ti želim!