igre
Mene pa zanima katere igre, pesmice so primerne za dveletnike.Moja je stara 2 leti in govori zelo malo,drugače je živahna.Rada bi zvedela s čim in kako bi jo spodbudila k govorenju.Bila sem že pri logopedinji oz.njeni sestri, ki mi ni nič posebnega svetovala,razen da naj se z njo čimveč ukvarjam in da naj nič ne skrbim,da eni pač kasneje začnejo govorit.Jaz to že vem, me pa vseno skrbi in bi res rada da mi svetujete vaje, igre,knjigice naj počneva oz.bereva.Mi priporočate kakšno knjigo ali kakšno privat logopedinjo,ker bi se res rada s skakšnim strokovnjakom pogovorila, ali da me potolaži.Ker do 3 leta se mi zdi še daleč in bi mogoče že prej kaj rešila. Upam, da me razumete,napisala sem bolj zmešano vse skupaj in se zahvaljujem za vaš odgovor.
Sedaj je začela malo ponavljati,kot so besede :pika,ona reče pipa,od prej pa govori oz. lepo reče mami,babi,ati,mina je muca,kak,bim,bam,bimbo, tita-sedaj že reče teta,na,ne,nina nana-ko gre spat,oponašanje živali ne more reči gaga ampak kr neki,skratka nevem več kaj bi še naredila da bi kaj več iz nje slišala.Saj vem da enkrat bo,ampak če bi že sedaj vedla kaj še lahko počnem mislim da bi bilo kasneje manj težav.Zato vas prosim za vaše nasvete.
Plm,
Čeprav otrokov govorno –jezikovni razvoj poteka po določenih fazah, so med otroci velike razlike, ki so posledica otrokovega stika, temperamenta, interesov, okolja itd.
Otrokov govor se razvija počasi, tudi njegove prve besede niso vedno enake kot jih govorimo odrasli.
V času do 2. leta je pomembno, da otrokov besednjak narašča (da vedno znova »pridobiva« nove besede – čeprav kot sem napisala – je tempo pri različnih otrocih različen). V starosti do 2. leta, nekateri tudi povezujejo dve besedi (npr. »Mama – papa«, »ne sok« itd.), znajo pokazati nekaj delov telesa, sledijo enostavnim navodilom (npr. »daj žogo«, kje je medo itd), pokažejo slike predmetov v knjigi (znanih, seveda), ko to zahtevamo.
Pri razvoju govoru so pomembne tako besede, stavki (torej, to kar otrok govori) kot njegovo razumevanje. V tem času velika večina otrok uporablja še splošne geste (npr. mahanje v pozdrav), ki jih včasih kombinira z besedami.
Pri svojem razvoju otrok ne potrebuje kakšnih posebnih pomagal – glavno sredstvo smo mi – starši. Otroku smo pomembne vzor, preko nas spoznavava pomen besed, slovnična pravila, pravila komunikacije itd. Pomembno je, da se z otrokom pogovarjamo – in to čim več. Npr. pripovedujemo, kaj delamo, opisujemo stvari, oponašamo zvoke in glasove, beremo pravljice, pesmice, plešemo itd. Naši stavki naj bodo kratki in enostavni (na začetku se je tudi smiselno izogibati zaimkov in pomanjševalnic).
»Finta«, da se tako izrazim ni v tem, da se otrokom ukvarjamo več, temveč, kako se ukvarjamo. Pogosto starši mislimo, da bo otrokov govor, ko spregovori, takšen kot naš, ampak govor se razvija bolj počasi. Otrok recimo pomen besede najprej spozna, šele potem začne besedo na svoj način vključevati v svoj govor. Prav tako ni nujno, da bo ta beseda enaka kot jo izgovarjamo odrasli- lahko bo »popačena«, lahko otrok izpusti del besede, lahko pa celo za kakšno stvar uporablja svojo skovanko. Vse to so različne možnosti – in vse so »pravilne«. Potrebno se je prilagoditi otroku – zato uporabljamo kratke, enostavne stavke, izogibamo se tujk, pomanjševalnic itd. Prav tako ni nič narobe, če kakšen »prizor« tudi zaigramo.
Kako iz otroka izvleči več besed? Včasih je to vprašanje še trd oreh za logopede. S ponavljanem ali učenjem besed (ko od otroka zahtevamo, da besedo ali besede za nami ponovi) ne bomo dosegli več besed. Bolj pomembno je, da otroka aktivno vključimo v komunikacijo (s postavljanjem vprašanj) kot tudi da odgovorimo na vse njegove govorne poskuse. Naj nas bolj zanima vsebina kot način (kako) govori – torej kaj nam želi povedati.
Ne, vem ali vas otrokov govorni razvoj skrbi ali le ne sigurni, če kaj ne delate (narobe) ali prav. V slednjem primeru naj vas potolažim: govor je naravna stvar, ne potrebujete kakšnega posebnega priročnika ali pripomočka, da bi vedeli ali delate prav ali narobe. Morate le slediti otroku in sebi.
Mogoče se vam zdi, da ste trenutno brez idej – kakšno idejo ali zamisel boste našli v: »Kaj zmore moj otrok«, »Ustvarjalni otrok«.
Kar se glasbe tiče – poslušajte glasbo (poleg otroških pesmic), ki je tudi vam všeč. Če je to klasika, naj bo klasika. Če je to zabavna glasba – pa naj bo ta. Lahko pojeta, plešeta, igrata na kakšen inštrument (preprosto ropotuljico si lahko izdelate tudi sami iz 2 jogutovih lončkov, ki jih napolnite z rižem, fižolom itd. in ju zalepite navpično drug na drugega). Po ritmu se lahko tudi otroka dotikate, božate itd. Nekaj o glasbi boste našli v knjigi »Mozart za otroke«.
Če mislite, da bi vas potolažil obisk pri logopedu, se naročite. Če vas zanima še kaj, se oglasite.
Lep pozdrav, Petra