noni
našla sem članek tudi na netu, kopiram iz Spletnega Dela, pon. 8.8.2005
Zdravje ali bolniška postelja
Pitje soka iz tahitijskega sadeža noni v Evropi prerašča v trend Zdravniki pa so posumili, da bi lahko povzročal okvare jeter
Če na internet vtipkamo http://www.tahitiannoni.com, smo zastonj deležni miline južnih morij: ob turkiznem morju se nam med zvokom bobnov z zaslona sladko smehlja mlada Tahitijka. Skrivnostni eliksir, ki ga drži v rokah, steklenica soka nonija izdelovalca TNI (Tahitian Noni International), pa ima svojo ceno: liter rdečerjavega soka stane 53,20 evra. To je cena za osvežitev duha, večjo storilnost in »brezmejno dobro počutje«. V Münchnu, kjer je to podjetje pred kratkim odprlo svojo prvo trgovino, bodo ta modni napitek kmalu stregli v prvi evropskem lokalu Noni-Café, tik ob trgovini.
Lepa in hvalevredna podoba Tahitian Noni International Deutschland GmbH pa je pred kratkim dobila madež: v Avstriji so zdravniki prijavili tri primere hudih vnetij jeter in sum, da so povezana z uživanjem tahitijskega nonijevega soka. Kot je nemškemu dnevniku Süddeutsche Zeitung pojasnil zvezni urad za zašito potrošnikov in varnost živil (BVL), je menda tudi v Nemčiji en tak primer nezaželenega učinka nonijevega soka, in sicer gre prav tako za vnetje jeter. Ni pa jasno, katero vrsto izmed 20 ponudnikov, ki zalagajo nemški trg z nonijem, je pil bolnik.
Noni (Moribonda citrifolia), kot jajce velik zelen sadež, ima tradicionalna polinezijska ljudska medicina za pomembno zdravilno rastlino. Zaradi rahlo žaltavega okusa po siru ga v Avstraliji imenujejo tudi cheese fruit (sirov sadež). O učinku tega soka pa si niso edini. Po trditvah TNI vsebuje sadež tako imenovani xeronin, snov, ki naj bi spodbujala zdravje, medtem ko po trditvah drugih strokovnjakov ta snov sploh ne obstaja.
Evropska komisija je leta 2003 blagoslovila nonijev sok s Tahitija kot novo živilo. Potrdila je, da sok, ki pri TNI sestoji iz 89 odstotkov zmečkanega nonijevega sadeža, nima nikakršnega učinka, ki bi presegal učinke običajnega sadnega soka. TNI, ki ima sedež v ameriški zvezni državi Utah, proizvede na dan povprečno 50.000 steklenic nonijevega soka. Komaj leto dni po prihodu »Tahitian Noni Juice« v Evropo pa se je porodil sum, da bi lahko bil zdravju škodljiv. Prva je postala pozorna nanj avstrijska zdravnica Gunda Millonig, ki je na začetku leta 2004 na innsbruški univerzitetni kliniki zdravila 45-letnega Tirolca s hudim vnetjem jeter. Rezultati natančnih preiskav o morebitnih vzrokih, na primer okužbi z virusom hepatitisa, so bili negativni. Izkazalo pa se je, da je Tirolec tri tedne brez prestanka pil Tahitian Noni Juice. Ko je prenehal, se je njegovo stanje spet normaliziralo. Millonigova je o tem primeru poročala v uglednem European Journal of Gastroenterology & Hepatology in omenila tudi možnost, da so povzročiteljice škode na jetrih sestavine v tem rastlinskem soku.
Na njene ugotovitve se je avgusta 2004 odzval gastroenterolog Rudolf Stauber, profesor z medicinske univerzitetne klinike v Gradcu. Poročal je o dveh drugih primerih, ki bi ju bilo prav tako mogoče povezati s pitjem nonija s Tahitija. Eden od obeh bolnikov je celo padel v jetrno komo. Vendar so bila njegova jetra poškodovana že pred pitjem nonija. Stauber je dejal, da je prepričan o zvezi med pitjem soka in jetrno poškodbo, vendar je ne more dokazati. Zato lahko bolniki še kar naprej pijejo ta sok, kar je po njegovem mnenju nedopustno.
TNI temu oporeka, češ da Stauberjeva bolnika nista pila njihovega izdelka. Zavrača tudi ugotovitve zdravnice Gunde Millonig, sklicujoč se na toksikologa z univerzitetne klinike Hamburg-Eppendorff, ki študiji Millonigove očita pomanjkljiva znanstvena merila. Ta toksikolog se je po trditvah TNI že sestal z zdravnico, a ona to odločno demantira. Res pa jo TNI skoraj vsak dan zasipava z elektronsko pošto.
Zaradi teh dogodkov je avstrijska agencija za varovanje zdravja in živil (AGES) naročila preiskavo. Rezultat: niti v soku, ki ga je pil eden od bolnikov, niti pri kontrolnih poskusih niso dokazali nikakršnih toksičnih snovi, ki bi lahko povzročile vnetje jeter. TNI navaja to raziskavo kot dokaz o neoporečnosti soka. Za časnik Süddeutsche Zeitung pa AGES te raziskave ni hotel dokončno komentirati. Varuhi porabnikov pa gredo naprej: nemški zvezni urad za varnost živil je naročil študijo, ki naj razišče, ali se sestavine v nonijevem soku spremenijo z nalaganjem, skladiščenjem.
Iz Süddeutsche Zeitung prevedla Alenka Zgonik