grozen kašelj-kateri čaj
Dragi zeliščarji in zeliščarice, Pehte in Kosobrinčki :)))!
Kot veliko ljudi v tem času je tudi našo sončkovo družino napadla bolezen; pri meni se kaže kot neutsavljiv kašelj (ponoči me zagrabi in kašljam praktično nepretrgoma tudi po eno uro).Ugotovila sem, da mi najbolj pomaga čaj (topla tekočina).Zdaj pa me zanima katerega najbolj priporočate vi?Mogoče kakšno mešanico?
Hvala vsem za odgovore!
P.S. Upam, da bom z leti in izkušnjami tudi jaz lahko komu pomagala ne tem forumu.Zeliščarstvo me že od nekdaj zanima! Čestitam še Primožu!
Meni je zelo pomagal (ko sem bila čisto brez glasu od bronhitisa+faringitisa) čaj iz sleza in žajblja z medom in mlekom! Glas se je takoj povrnil, pa tudi okrevanje je bilo potem hitro! Nasplošno je slez en najboljših čajev za take stvari (saj obstaja tudi slezov sirup Althaeae!), pa tudi žajbelj naredi svoje! 🙂 Če pa piješ zraven antibiotike, pa ni treba dat mleko zraven, daš samo med (po možnosti tudi žajbljev med!)
..nekaj bi ti predlagala..ni čaj …
pojdi k mesarju in kupi čist navaden svinjski špeh, glej le , da bo svež. nato ga zreži in ocvri..kot za ocvirke …maščobo prelij, glej da dobiš res čisto tekočino. Vso stvar ohladi, daj v hladilnik…
..nato pa ..vzemi mešalnik ( na elektriko ) in mast dobro zmešaj. Nanjo nalij mrzlo ( zelo mrzlo ) vodo in to zopet mešaj….vodo odlij..in nalij sveže …in ponovno mešaj. To ponovi 6-8 x , tako, da dobiš penasto kremo, čisto brez vonja. Pred zadnjim mešanjem ji dodam ali eterično olje mete, najbolje je pa olje 31, če ga imaš. Sama krema je učinkovita tudi brez olja…
…namaži se po pljučih, prsih in se toplo zavij. Krema iz svinjske masti ti bo sigurno pomagala. Meni je ta recept povedala ena zelo stara gospa iz Srbije in sem ga velikokrat uporabila pri otrocih….nikoli ni zatajil..
…drugače sem pa spodaj napisala še recept za sirup iz kurjih črevc…
LP…pocajtaj se..
Bolj kot čaj pomaga inhalacija.
Inhalator se kupi v lekarni, v posodo za 1/2 l jaz ne dam mentoklar kapljic, ker je premočno še zame, kaj šele za otroke. Skuham žajblov čaj z malo kamelice, pa timijana (za izkašljevanje je timijanov sirup) in to nalijem z zelišči vred v to posodo. Otroci to vdihavajo po občutku (z rahlimi presledki, ker v začetku je kar vroče) in dokler se to ne shladi.
Predvsek koristi za lažje izkašlevanje toplota in to predvsem pred spanjem, da se izkašljaš in je potem mir. Bronhialna sluz se mora odstanit, ta pa se najlažje, če je toplo in se otrok fejst izkašlja.
Ko se pricne jesen, ko pricnemo segrevati nase prostore, jaz obvezno v vseh sobah na radiatorje postavim skodelico vode v kateri zmesam etericno olje smreke, bora.To menjam na 3-4 dni. Pomaga ze to.Pri otrocih potem uporabljam kar veckrat na dan doma narejeno fiziolosko raztopino, ceprav je nosek cist, se pospricamo, za preventivo. In tudi vsako jutro se skuha caj…pa naj smo ga potrebni al ne, razlicne caje naberem skozi leto, najraje imamo bezeg, trpotec, meto, materino dusico. In vsi ti trije so zelo okej pri prehladih, vnetju grla, kaslju. Trpotec,pa je baje najboljsi od teh za kaselj, lahko naredis sirup, lahko pa ga svezega, suhega skuhas kot cajcek, se je na travnikih, pojdi, jaz nabiram sulicastega-liste.
Pomagajo pa tudi smrekovi vrsicki, sirup, ki smo ga delali malo nazaj.Ja na vse te jesensko-zimske stvari je treba misliti v casu poletja, ko imamo dovolj rcnij na travnikih, gozdovih.
Pozdravi se, srecno!
Iz posušenih cvetov bezga pripravljamo čaj (dve čajni žlički droge za skodelico vode), ki pospešuje potenje, znižuje telesno temperaturo in preprečuje prehlad. Zelo primeren je za otroke.
Ljudska imena: božovina, beza, bezdijina, bezg, bezga, bezl, bezgov, bezgovec, bezgovina, bezovc, boz, zovika, zovina.
Rastišče: sončni do polsenčni prostori na rudninsko bogatih tleh.
Zdravilni deli rastline: cvetovi (Flores Sambuci), listi (Folia S.), korenina (Radix S.), lubje (Cortex S.) in plodovi (Fructus S.).
Spomladi, aprila in maja, nabiramo poganjke in mlade liste ter cvetje, korenine, in sicer le notranjo plast lubja, nabiramo od februarja do konca novembra, lub stebel in vej, ki mu ostrgamo srednjo plast, pa nabiramo februarja in marca ter oktobra in novembra. Dozorele plodove nabiramo septembra.
Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: listi spomladi vsebujejo emulin, invertin, kalijev nitrat, saharozo, sambucin in še vrsto drugih zdravilnih snovi. Vse te učinkovine, čeprav slabše kot v cvetovih, spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča. Na ta način odvajajo strupe iz telesa. Čaj iz listov in poganjkov tudi znižuje krvno kocentracijo sladkorja.
Cvetje vsebuje eterična olja, čreslovine, sluz, holin, sambunigin, smolo, sladkor, saponine, jabolčno, baldrijanovo in vinsko kislino. Zaradi močnega spodbujanja delovanja znojnic, se čaj iz bezgovega cvetja uspešno uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih obolenjih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje toksičnih snovi.
Lubje debla in vej, in sicer ostrgana zelena srednja plast lubja, ter bezgove korenine vsebujejo smolo, ki deluje močno odvajalno in pospešuje izločanje seča. Nujno je natančno doziranje, kajti večje količine so škodljive (glej opozorilo). Čaj iz lubja bezga se pripravlja iz ene slabe čajne žličke za eno skodelico vode. Največ dve majhni skodelici tako pripravljenega čaja pijemo po požirkih čez dan. Učinkuje tako, da odstranjuje težave pri zastajanju in izločanju seča, motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih odtokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Zaradi odvajalnega učinka je priporočljiv tudi pri oteženem odvajanju blata, zaprtju, zapori črevesja z bruhanjem.
Iz listov in lubja pripravljamo čaj proti vodenici, zadrževanju urina, slabi prebavi, revmatizmu in protinu. V ljudskem zdravilstvu je znano, da čaj iz cvetov čisti kri in odpravlja neprijeten telesni vonj. Iz plodov se pripravlja kaša ali sok, ki deluje blago odvajalno.
Zreli plodovi vsebujejo med drugim jabolčno, baldrijanovo in čresleno kislino, grenčine, eterična olja, sladkor, vosek in vitamine A, B1, B2 in C, ter novo odkriti vitamin J, ki preprečuje nastanek pljučnice. Uživanje jagod v obliki čežane ali prekuhanega gosto tekočega soka je zelo koristno pri nevralgijah in išijasu. Tudi nevralgija trigeminusa (vrsta obrazne nevralgije) se z bezgovim sokom uspešno zdravi. Kura z jagodovim sokom: 30 g soka popijemo dvakrat dnevno.
Zelo zdravilno je bezgovo vino iz zrelih bezgovih jagod. Rahlo ureja odvajanje blata, čisti kri, pomirja trebušne krče, črevesno koliko (kolitis), zbuja tek in odpravlja motnje v obtoku. Kot topel napitek je najboljše zdravilo pri začetni gripi, bronhitisu ali celo pljučnici. Zelo razredčenega lahko dajemo tudi šolskim otrokom.
Opozorilo: sveže surove bezgove jagode, ne uživamo, prav tako ne surovega bezgovega soka. Že dve žlici zrelih jagod lahko povzroča slabost, bruhanje in drisko, nastopi lahko tudi mrzlica.
Večje količine čaja iz lubja bezga povzročajo bruhanje, hudo drisko, vnetje želodca in črevesja ter celo vnetje ledvic.
kopirano iz: http://www.lekarna-mozirje.si/Predstavitev/bezeg.html