Danes me je babica prosila, da bi nekaj sestavila za njeno sestro, ki živi v Avstaliji in je prišla sedaj v Slovenijo na obisk. Drugi mesec odhaja nazaj in bi ji rada nekaj lepega napisala. Tako za dodatek: Pri 16. letih je pobegnila v Avstralijo, v tujini je zelo trpela, sedaj se je vrnila po petih letih na obisk. Glede na to, da so že sestre precej stare, se verjetno nikoli več ne bodo videle.
Če ima kdo kakšno idejo, kaj njej in njenemu možu napisat, bi lepo prosila za kakšne ideje. Ampak da bi bilo malo daljše(kak sestavek in pa še kak verz=.
LP,
Lisa

Idejo sem dobila pri sestrični, ki je naredila lušno darilo očetu za 60. let. Ti lahjko malo prirediš:
Na različne liste papirja (različnih barv in “dodatkov” – te liste dobiš v kakšni ART & HOBBY trgovini, pri nas je v Intersparu) je nalepila kakšno sliko (če je bila večja 1, če pa so manjše pa več) in spodaj samo napisala kdo je na sliki in datum nastanka fotografije. Na slikah so bili družinski člani, pa stric v različnih obdobjih svojega življenja. Vse skupaj je dala v mapo in nanjo napisala za koga je in rojstni datum in datum 60. rojstnega dne.

Tako lahko to idejo malo spremeniš in poiščeš kakšne stare fotografije babice in tete in sploh vseh sorodnikov, ki jih dobiš (v foto-trgovini ti naredijo dvojnike slik iz slik), pa mogoče sliko domačije ali pa stare razglednice, pa nove -> za prej in potem. Na ta način ji lahko prikažeš kaj se je vse spremenilo v tem času, ko je bila v tujini. Možnosti je ogromno in ti ni potrebno toliko pisati, saj slike same “govorijo”. Na koncu dodaš še slike narejene med njenim obiskom (naredi še eno “gasilsko” za spomin).
Upam, da sem ti dala kakšno idejo, obilo uspeha in veselja pri delu

Tudi jaz bi naredila foto galerijo. Poskeniraš različne fotke, lahko tudi slike raznih krajev v Sloveniji, zraven napišeš primerno besedilo – vse urediš nekako kronološko.

V računalniku vse lepo postaviš, oblikuješ in barvno printneš – za spomin res ni potrebna visoka kvaliteta slik8čeprav ni nič narobe če je, ne:)), ker že pogled na sliko prikliče spomine.

Potem vse lahko zvežeš v knjigo – ali daš zvezat s plastiko (če nima nihče od znancev, delajo v kopirnicah), lahko pa kupiš primerno mapico ali kaj podobnega.

Lepo je tudi, če enostavno papir preluknjaš z luknjačem in ga zvežeš z rafijo oz. podobnim. Za prvo in zadnjo stran uporabiš karton, ki si ga oblepila z valovito lepenko. Lahko še kaj okrasiš na prvi strani, oz napišeš.

Lahko daš tudi plastificirat prvo in zadnjo stran, a to je pa potem v redu edino, če je s plastiko vezano.

Jaz sem naredila tako “knjižico” za razredničarko od malega – “v imenu celega razreda”, pa je bila zelo zadovoljna.