odšla po 8 letih
Punca je ugotovila po osmih letih zveze da ne gre z njene strani več naprej; imela sva kup težav in jih poskušala reševat-jaz bolj uspešno kot ona a vseeno me je pustila, kjub temu da jo neizmerno ljubim in sem jo vgdel kot osebo ki mi je življenski partner; grozno me boli, nekako sem totalno prazen , osamljen, žalosten; kako si lahko pomagam in ali ima kdo izkušnje kako se spoprijeti s tem; sam ne vem kako bom zmogel
Igi,
a ni bolje da je šla, če te ne ljubi? tako nikoli ne bi spoznala kaj je prava sreča in ljubezen, kajti vedno bi nekaj manjkalo.
primož
Dragi Igi!
Za dežjem vedno posije.Vem, da tega zdaj ne verjameš.Tudi jaz nisem, ko se mi je zgodilo podobno kot tebi.Zrušil se mi je svet, nisem več znala živet…On je bil vse za kar sem živela…Pa vendar…še vedno sem tukaj.Res da drugačna, zrelejša.Boš videl, da boš tudi ti prebolel.Le čas rabiš.Joči, če to potrebuješ…Kriči, če je to tisto kar čutiš…Karkoli …samo ne drži bolečine v sebi.Pojdi med ljudi, pa če ti še tako ni.Samo zapiraj se ne.To te bo naredilo še bolj žalostnega.Boš videl, da bo šlo.Verjemi.In ko ti bo najhuje se spet oglasi in samo piši, piši, piši…kolikor te je volja.
Lahko mi pišeš tudi na mail. če ti bo lažje.
Vedi, da nisi sam….
Hvala za podporo;
vendar zaenkrat ne morem preko tega, da se ne bi dalo več narediti; ko se oziram nazaj vidim da sem zamudil ogromno priložnosti za katere mi je sedaj grozljivo žal; hudo je ker je bila to moja prva resna zveza od 19 -27 leta in sem jo kljub slabostim videl kot osebo s katero bom preživel življenje; in ni da me ne bi ljubila le problemi, ki sva jih imela vsak s sabo so bili prehudi, edino kar je lahko pozitivno je to da je ona prekinila, ker jaz tega ne bi mogel storiti…jokam
Pozdravljen igi,
V takih primerih nam včasih pomaga že to, da nam nekdo pove, da nismo edini s takim problemom in da za vsakim dežjem posije sonce. Vse to, kar so napisali že moji predhodniki, resnično drži. Verjamem, da si trenutno v takem stanju, da tega enostavno nisi sposoben sprejeti, ker je duša ranjena, žalostna in razočarana. Vendar bo z vsakim dnem boljše, samo naredi nekaj za to. Moj nasvet? Ne upiraj se bolečini, žalosti in razočaranju – vse sprejmi, joči, pojdi v gozd in vpij do onemoglosti, piši na forum, pogovarjaj se o tem s tistim, ki te bo razumel, …. pusti tem občutkom, da gredo skozi tebe (v sebi ne zadržuj ničesar), predvsem pa se ne zapiraj se vase in glej naprej. Ne oziraj se nazaj, kaj bi bilo, če bi bilo, nesmisel. Ona je imela sigurno razlog, da je odšla, ampak se ne obremenjuj zakaj, to je njen problem. In reci hvala Bogu, da se je to zgodilo sedaj, ko nimata otrok (jih nisi omenil). Verjemi, da bi bila situacija bistveno slabša če bi ločitev trpeli trije, sedaj sta samo dva.
Karkoli se zgodi, se zgodi z razlogom. Tudi tebi se je. Razlog boš videl kasneje. Trenutno si ti muha, problem pa slon. Ko boš v stanju, da se oddaljiš od problema, boš videl tudi razlog.
SREČNO in piši še kaj, sigurno ti bo lažje.
LPS.
Kako lahko izgubim občutek odgovornosti do nje, strah me je zanjo saj je zelo čustveno občutljiva in sem bil nekako neka pomoč; vem da moram imeti svoje življenje a to je tako egoistično, strah me je da dekletu ne bi uspelo rešiti težav, katerih se loteva s tem da je končala najino zvezo; ne veste kako težko je ko je konec brez enega vsakdanjega vzroka, ko pa je množica vzročkov…boli…
igi….ja, kot praviš…vsak dan bo težje, vsak dan bo bolj bolelo..vedno znova tisto prekleto vprašanje ..ZAKAJ …Misli bodo vedno pri njej…
Toda..v življenju mine vse ..preboliš smrt, preboliš ljubezen…vse, kar je povezano s srcem…traja..samo čas zaceli rane, solze odplaknejo bolečino.
Pusti solzam prosto pot, izlij svojo bolečino…potem bo lažje. Lahko ti svetujemo karkoli, ampak..ti moraš najti sam sebe ..SAM..
Drži se, pogovarjaj se z nami ..predvsem pa …pojdi v naravo, pa naj pada dež ali sije sonce, pojdi med ljudi. Ozri se malo okoli sebe, videl boš , da to ni najhujša stvar, ki se ti lahko zgodi. In verjemi, ponovno boš našel svojo srečo.
…pusti času čas…
Res je Igi, vsak dan je slabše, vedno bolj boli…..tipično na začetku prebolevanja, ampak ko ta bolečina dozori, doseže svoj maksimum, pa je potem z vsakim dnem manjša.
Tudi pri meni je tako, je bilo tako. Najprej sem bila tako nemočna, tako je bolelo, pa vleklo se je vse skupaj, vendar lahko rečem, da danes je veliko bolje. Sicer je od konca zveze preteklo že 10 mesecev in šele sedaj lahko rečem, da bolečina ni več neznosna. Res pusti času čas, vendar jutri ne bo boljše, bo pa kasneje. Je pa res, da boš tudi sam moral nekaj pripomoči k temu, ne upaj za nazaj, saj si boš s tem samo podaljševal bolečino.
Glavo pokonci!
Pina
Uspela je po nekaj časa napisat da ni več čutila do mene; mene pa boli predvsem to da ni imela “jajc” in mi to povedala ko sva bila še v zvezi, saj je takrat nekaj igrala in mene zavajala.Če sem odkrit me še vedno vse skupaj zelo boli, predvsem mi ne gre v glavo način odhoda in njen odnos do tega. Kot da si ji jebe. Razočaran sem.
Prosim za pomoč in napišite kaj da mi bo lažje oz. da bom lažje spregledal.
Igi!
Saj nisi ti odgovoren za njeno življenje! Če je občutljiva se bo morala v življenju še česa naučiti, potrpeti… Ti pa si odvisen od odnosov, zato tako trpiš. Jaz sem bila še v hujši situaciji kot si ti, sedaj v zrelih letih pa je čudovito, ker nič več ne boli – duša seveda. Osvobodila sem se odvisnosti od odnosov.
Lep pozdrav in pogum!
Igi!
Saj nisi ti odgovoren za njeno življenje! Če je občutljiva se bo morala v življenju še česa naučiti, potrpeti… Ti pa si odvisen od odnosov, zato tako trpiš. Jaz sem bila še v hujši situaciji kot si ti, sedaj v zrelih letih pa je čudovito, ker nič več ne boli – duša seveda. Osvobodila sem se odvisnosti od odnosov.
Lep pozdrav in pogum!igi napisal:
> hvala vsem za odgovor; sedaj rabim dan ali dva nato pa upam, da
> si bomo spet kaj napisali.
Ne morem da ne bi odkomentirala. Jaz sem namrec ena tistih,ki sem “odsla”.Odsel je v bistvu v koncni fazi on,ker je bil pri meni ampak stos je isti.In ves,ko me vprasa kako sem ga lahko vrgla ven in se pac tako “grdo” odlocila, mu povem,da se je on odlocal tolk let,da me ne uposteva in sem se jaz odlocila le na koncu,ker tko nisem vec mogla ziveti…Delam se kot da ne boli,ampak boli, seved aboli oba.Ce nje ne boli in si kje lize rane z nekom drugim,to ne pomeni nic takega.Le to,da je nezrela in da bo sla brez necesa naucenega (nove pameti!) v naslednji odnos,kjer se bo zadeva ponovila…Tko to je.
A ves, Slo je majhna in skoraj vsi se med sabo poznamo.Nekako si zamisli najhujso situacijo,ki je mozna da se zgodi in se pocasi navajaj nanjo.Ko se bo (ce se bo) zgodilo, bos pac pripravljen.Tko jaz reagiram in delam.
Vprasaj sebe,kako nisi opazil da ne gre,ker to cutimo in vidimo.Vprasaj se v koncni fazi,si jo imel sploh res rad??? Ker jaz ugotavljam,da ga najbrz res nisem imela dovolj rada in da tudi on zasluzi nekoga,ki ga bo imel 150% rad.Ampak to je ze visji nivo,ko gledas sirse in ne vec tolk sebicno…
Pejd med ljudi,na fitnes,na masazo,privosci si. Razbiti odnosi vedno bolijo in vedno si polomimo noge in roke (in srcka!) izkljucno v odnosih. Meni so pomagale ogromno tudi knjige, pejd v knjigarno, ti pride prava kar pod roke….
In zaupaj zivljenju,da pred se prava.Ker ce ta ni bila prava, je morala oditi in narediti prostor neki novi,boljsi, ta pravi zate. Tako razmisljam jaz in velikokrat pomaga. Vcasih pa tudi ne. Ne pozabi pa tega, da vsi tisti kao srecni ki jih gledas in jim kdaj zelis zavidati,nimajo vedno samo lepih dni. Vedno si sam v zalosti, pa ce si z nekom ali pa ne. Mogoce se moras tega nauciti in ozavestiti..
Upam da ti bo moje razmisljanje kaj pomagalo, drz se!!! Nisi edini!