Jaz in on
Niti ne vem kako naj zacnem, ker ne bi rada bila predolga, ampak vsaj del zgodbe pa moram povedati.Vem predolga bom…
S fantom sva skupaj ze 6 let.Jaz sem stara 26, on 24.Imava 2 leti staro hcerko.Na zacetku najine zgodbe je bilo vse naj, naj…kot pri vseh, ko pa sem zanosila, so se stvari zacele zapletati.Nic vec nisem imela obcutka, da me ima se rad, zdelo se mi je da me ne mara, zato ker sem noseca in je bil otrok nenacrtovan, on pa si se ni zelel otrok.Po rojstvu in do danes, ko je hcera stara ze dve leti, so bile stvari dobre.Ne morem reci odlicne, ker je pri majhnem otroku to zelo tezko.Veckrat sva bila utrujena, navelicana, zelela sva kam, pa nisva mogla…zato sva se tudi prepirala.Jaz sem bolj druzinski clovek in se mi ni tezko odreci druzbi in prijateljem, on pa je z veseljem kdaj kam sel.No, saj proti temu nisem imela nic, le vcasih me je bolelo, ker si ni vzel casa zame.Zacela sva se odtujevati.Jaz sem hodila po svoje, on po svoje.Cez dan smo ziveli normalno druzinsko zuvljenje.Potem pa so tu se prepiri.Kadar je prislo do njih, so iz njegovih ust letele same ” lepe besede”.Jaz sem bila v tistih trenutkih nihce.Govoril je, da on tako ve, da nisem prava zanj, da zakaj me ni ze prej pustil, da z mano ne bo imel vec otrok, da si bo moral drugo najti, da mu na meni nic vec ne pase, da rabi svobodo…tega je bilo toliko, da sem se sama v sebi zacela prepricevati, da to ze ni to, da zakaj bi se kaj trudila, ce on ze vnaprej ve, da nisem prava zanj.Potem sem mu rekla, da naj pazi kaj mi govori in kaj dela, da mu ne bo kdaj zal.Tako sem s temi mislimi zivela kar nekaj casa.Normalno, da sem ga imela rada, ampak z vsakim novim prepirom je nekaj v meni umrlo.Rekla sem si, da ga moram pustiti, ker bom nekoc sigurno nasla boljsega.Potem sem nehote res spoznala nekoga.Nekaj casa sva se klicala in potem sva sla na pijaco in moj dragi je to zvedel.Zacel me je zaslisevati in kaj mi je…Jaz nisem imela nobenih resnih namenov s tem fantom, priznam pa da mi je bil simpaticen.Vesela sem bila, ce sav se slisala.Zelela sem z njim se na kaksno pijaco.Kar tako.Ko je moj dragi to zvedel, sva se temeljito pogovorila.Vse sem mu priznala in rekla, da bi sla narazen.On me sedaj prpricuje, naj poskusiva se enkrat in da bi se oba spremenila in da mu je zal za vse…Ni mi vseeno, vem da sva se premalo trudila in premalo vlozila v vse, ne morem pa si pomagati, ce v mojem srcu ni vec tako kot mora biti.Tezko mi je zaradi otroka.VEM da me bo nekoc obsojala za to.Rada bi kaksen vas namig, nasvet, karkoli.Ker se bojim, da se bom prenaglila, ce ga pustim.Bojim se, da sem taksna samo zaradi tistega fanta, ki sem ga spoznala.Po drugi strani pa se prepricujem, da sem si takrat ja rekla, da ga bom pustila in da je bil ta drugi fant k meni poslan samo za to, da to lazje naredim.Vem, da me ima moj fant se vedno rada, da je pripravljen vse narediti zame, nisem pa vec prepricana v sebe.Kaj naj storim?poskusim ali vse pustim za sabo?Nikogar nebi rada razocarala, se najmanj pa sebe.Pa naj se slisi se tako egoisticno.Hvala vam za vse.
hm.. po moje mislim, da mu lahka daš vsaj možnost, da si ne boš pol kdaj očitala, da tega nisi naredila…ker imama občutek, da ga imaš rada…če se vama ne zdi odveč, bi lahko šla tudi k kaki svetovalki za partnerski odnos…tu ne tem forumu je ena organizacija..mal pobrskaj…pa, ja, js sem zato, da mu daš možnost…..
…mogoč je šlo sam za osebnostno krizo, postal je očka…,…in se nekako ni znal obnašati….včasih lahko pogoovor , strpnost veliko prineseta…
se še čujemo, ………
poskusita še enkrat, daj mu priložnost. Postavi pa že pri sebi jasne meje: KAJ NI DOVOLJENO. Predvsem pa mislim, da če je slučajno v njegovih besedah kanček njegove resnice (da nisi prava zanj), računaj tudi na to, da ne bo šlo.
Vsekakor pa bi morala poskusiti s kakim partnerskim svetovanjem, ker se tvoj mož obnaša skrajno primitivno v prepirih. Ne zna se konstruktivno pogovarjati, pa bi se moral naučiti. Premisliti moraš, ali mu boš lahko odpustila, ker te je ranil. Mogoče mu je v plus, ker te ni varal.
Pozdravljena Dama,
glede na to kar si povedala bi ti lahko svetoval takole…ni bilo prav,da ti je povedal take stvari,in da ti je izkazal,da sploh ne verjame več v vajino ljubezen,prav je edino v toliko,če res tako misli in tega ni rekel samo v trenutku slabosti…v glavnem če res tako čuti,potem mislim,da ni pravega razloga,da bi bila sploh še skupaj,tudi zavoljo otroka ne..vem,pa da je v obeh primerih zate težko ker svojemu fantu ne zaupaš več,oziroma bi morala svoje zaupanje do njega spet pridobiti..včasih pa nikoli ne dosežeš zopet takšnega zaupanja kot bi bilo prav…glede fanta,ki si ga spoznala pa verjamem da te je malo ponesel proti oblakom in da ti j epovzročil,da zaradi njega kdaj malo odtavaš stran v mislih,saj to se zgodi vsakemu,ko spozna nekoga novega,ko spoznavo nekoga ,ki mu je simpatičen..pa ni nujno,da bi bilo potem kaj bolje ali drugače,če bi zaradi njega prekinila sedanji odnos….vem,da ti ne bom kaj dosti pomagal s svojim odgovorom..to pa zato,ker se boš morala v vsakem primeru sama odločiti kako naprej,sama veš koliko truda je vredno vložiti v odnos..tudi jaz mislim,da poizkusiti še enkrat ni izgubljen čas,tudi že zato,da veš da si probala narediti najbolje kar se je dalo…čeprav pa ne verjamem ravno v odnose,če ne verjameš v osebo s katero si..to ti j epa tvoj fant na žalost jasno povedal..vseeno veliko sreče kakorkoli se boš že odločila,pa odloči se zaradi sebe ,ne zaradi otroka.
Svetovati v tvojem primeru ni enostavno. Dolgoletno zvezo je zagotovo težko pretrgati, sploh, če imata otroka. Novo zvezo pa tudi ni enostavno začeti, sploh če človeka ne poznaš dovolj dobro.
Na tvojem mestu bi si jaz vzela čas za razmislek (brez obeh moških), v tem času bi dobro premislila kaj pričakujem od življenja, kako in kaj naprej.
Pred leti, ko sem bila v podobni situaciji, sem spoznala, da se moški, ki se navadno brezbrižno obnašajo do svoje partnerke, jo morda zaničujejo ali ponižujejo, dokler ne spozna, da bo partnerko zaradi svojega obnašanja izgubil NE spremeni. Ko vidi, da je zadeva resna, obljubi vse, da se bo spremenil, da bo drugačen. A vendar koliko od tega potem za res drži?
Veliko se jih spreobrne samo za čas, ko je “nevarnost”, da jih partnerka zapusti, ko ta nevarnost mine, je spet “dobri, stari” moški.
Da, morda si zasluži še eno priložnost, vendar bi bila na tvojem mestu zelo previdna, naj dokaže, da resno misli. “Preizkušnja” naj traja dovolj dolgo, ker takšne žalitve se ne odpuščajo kar tako.
hvala.vem da s casom v vsaki vezi pride do taksnih kriz.ampak ne vem ali tudi pri vas tisto v srcu mine.oziroma kaj se po tolikem casu sploh se dogaja v vasih srcih.jaz sem res zmedena.bojim se da se bo to se kdaj ponovilo, saj pravijo da ce enkrat pride do tega, se zna se ponoviti.Nocem pa izgubljati let in casa, ce bi potem morda cez nekaj let spet ugotovila da ne gre.saj veste-ko si mlad si se lahko enkrat ustvaris novo druzino, z leti pa vedno tezje.ne vem kako naj dobim nazaj tisto voljo in zeljo, da ostanem z njim????mislite, da bo sama prisla cez cas???
Vsekakor se ne odločiti za prekinitev zveze zaradi novega fanta. Z njim nisi ustvarila še nobenega pravega odnosa in ne se slepiti, da bi bilo z njim bolje. Poleg vsega že zato ne, ker ne veš, kako bi sprejel tvojega otroka. V dobi zaljubljenosti je pa itak vsak idealen.
Po vseh teh letih tudi veš, da je v odnos potrebno veliko vložiti. Najbrž pa veliko manj (čeprav je gotovo po vsem opisanem težko) v oodnos, ki je že obstajal, kot v nov odnos. Slišala sem, da veliko ločenih pove tako (da je vzpostaviti nov dober odnos težje, kot so pričakovali in da bi lažje zgladili spore s prejšnjim partnerjem). Po mojem res ni napačno, da poskusita s kakšno zunanjo pomočjo – s svetovalcem. Vsekakor pa tvoj občutek, da ničesar ne čutiš do njega ni enak “neljubezni”, saj ljubezen ni čustvo, temveč odločitev za nekoga. Tudi čustvo do novega fanta bi prej ko slej izzvenelo.
Ne prenagli se in daj mu možnost. Koncu koncev je na tej točki on pripravljen vsaj na resen pogovor, kako naprej. Lahko si povesta, kako si vsak predstavlja skupno življenje, dostojanstvo in si postavita tudi neka pravila.
Hkrati pa mislim, da bi v tem obdobju morala zavestno prekiniti zvezo z novim fantom, da te pri vsej stvari ne bo begala ali zavajala.
Vso srečo.
lp
očka tukaj… da, tisti ki je baje najslabsi in ki… pa kaj bi govoril. Moja zgodba pa je le nekoliko drugačna od njene.
vzgojen sem bil pri dobrih starsih, kjer smo se veliko pogovarjali in danes vem da je pogovor zelo dobro zdravilo.no, drugace pa sem imel pred mojo sedanjo partnerico ,nekaj punc ki pa so si bile v vsem enake…in sicer da sem super in da srecna bo tista ki me bo imela.
ko sem spoznal sedanjo partnerico se je ravno razsla s fantom ki ga je imela 3 leta.ker jo je on po tem malo zafrkaval se je tolazila pri meni in takrat je dejala da ze dolgo ni imela koga na katerega se lahko obrne.doma si s svojimi starsi ni mogla veliko pomagati
…in potem je bila malo z bivsim pa malo z mano in tako vse dokler se ni odlocila zame. pa se potem me je velikokrat varala …
ko je končno nastopil mir pa je ze nastopil otrok.vedno si ga je zelela bolj kot vse…in včasih sem dobil obcutek da le zato da bo mir in bo lahko doma 2 leti kolikor bo v porodniški
in res je rodila se enega najlepsega otroka tega planeta in to pri njenih24 in mojih 22.in tu se je zopet zacelo.tokrat iz moje strani.mogoce je bil le sok ki ga nisem zaznal.priznam nisem se vec trudil zanjo in v prepirih sem ji kot izgovor da sva se nehala kregat res govor grde stvari.drugace pa sem ji bil vedno na razpolago in sem jo imel rad.
kar pa me je motilo pri njej je bilo to da mi nikoli ni pokazala njene ljubezni nikoli prva prisla do mene me objela in rekla da me ma rada…je rekla da ni taka in da sem jo razvadil s tem da vedno jaz lazim okrog nje
in tako se je pred 2 tednoma spoznala z tipom ki ji je vsec.na skrivaj se je dobila z njim in vse to sem moral sam odkriti ko pa sem jo dobil in ji to povedal je rekla da bi mi povedala.tako je bilo ze takrat ko sva zacela in resnicno sem izvedel le kadar sem sam kaj odkril.res ce ji kaj manjka je to iskrenost in kljub temu da sem jo pregovarjal da ostanema skupaj, mocno dvomim da bo iskrenost do mene pri njej kdaj tam ko mora biti.
vem pa da je noro zagledana v tega tipa in je ves ali manj vse zaradi njega.vceraj sta se spet dobila a mi je povedala … in samo predstavljate si lahko kako sem se pocutil ko je rekla da si ga res zeli videti
vem da sem dober moz in oce kar drugace tudi sama rece ,hcera pa me ima rada kot le katera svojega oceta.velikokrat sam vstajam ponoci ko se joce in vedno ko punci pri hcerki kaj ne uspe ,uredim tako kot je prav .uboga me bolj kot punco in tudi red ima pri meni vecji.a to je ze mimo teme.
skratka spoznali ste se mojo plat in verjemite mi da verjamem v to da si zasluzim vec iskrenosti in ljubeznikot jo dobim od nje.se sama mi to kdaj rece.
nenazadnje ni kar tako pri 21 odditi od doma se preseliti k punci in imeti otroka ter se odpovedati mladosti.
ne razumite narobe… nic ne obzalujem le malo vec ljubezni bi rad dobil od nje.
kaj mislite jo bom dobil ali naj pustim vse in si ustvarim novo druzino z vec ljubezni in zaupanja.njej ne verjamem vec tako kot bi moralsaj me je ze drugic ranila.
kaj mislite
hvala
Midva sva skupaj 5 leto. Vendar mi ni nikoli, v nobenem prepiru, rekel ene same grde besede. Tega mu ne bi nikoli odpustila, in najbrž to ve.
Vsak si zasluži spoštovanje, ali pa vsaj ali najmanj vljudnost. To zahtevamo od popolnih tujcev, in z vso pravico lahko (in moramo) zahtevati tudi od svojih najbližjih.
Če v tvojem srcu ni več ničesar – potem je odločitev jasna – odhod. Lahko počakaš, da se odločitev izkristalizira, da dozori, da pride pravi čas. Vsekakor ne hiti. Ampak se pripravljaj. Lahko v vmesnem času ugotavljaš tudi, kam sta prišla vidva.
Kakšen je pravzaprav tvoj mož? Jaz zagovarjam stališče, da, ne glede kako težka je situacija, nikoli ne bi odpustila, grdih, nesramnin in zlobnih besed. To je samo pokazatelj značaja. Vedno bo ostal takšen. Če pa se bo želel spremeniti, pa bo trajalo leta. Kako boš živela, boš odločala sama. Z njim in jasnimi mejami, česa ne dovoliš, ali pa z novimi možnostmi. Poslušaj pa svoje srce.
Težko je biti sam z otrokom. Vendar je včasih to vseeno srečnejša odločitev.
…no naj povem da tudi ona ni sparala besed ko je slo za zmerjanje
pa tudi malo je pretiravala z mojim grdimi besedami
pase to:ravno sem od drugih izvedel da me je vceraj prevarala ko je sla z novim na pijaco
pa je zmeraj trdila da bo prej koncela pa potem z drugim
kajpravite na to.jo naj se vzamem nazaj cxe ugotovi cez cas da je ravnala napak.
lp
Nesreča božja, a sta vidva sploh še normalna??
Mislim oprosti no, ampak kar je preveč je pa preveč.
Saj sploh ni važno več kaj kdo od vaju naredi, se zmirjata, varata in potem sprašujeta, če naj en drugega vzameta nazaj.
Sama sem s fantom 4 leta.Imava 2 meseca starega sinka. On je star 23, jaz 19. Verjam v krizo zveze po rojstvu nepričakovanega otroka. Tudi midva sva jo imela. Tudi on je meni rekel nekja krepkih in jaz nazaj. Vse sva doživela kot vidva. Vendar ko so naju drugi hoteli ločiti sva stopila skupaj. Med naju ne more nihče priti razen midva. Ni nevarnosti drugih partnerjev, itd. Tu je potem pot do zgladitve nesporazumov. Vse ostalo nima smisla.
Če mene vprašata pojdita narazen prej preden bo še več škode, ali pa pojdita takoj k dobremu partnerskemu svetovalcu. Čeprav za zvestobo in zaupanje ter ljubezen se mora odločiti vsak sam. In naj bo oba sram da se tako obnašata. Še posebej njo(če je vse res, kar je spet vprašanje), da je hotela otroka, zdaj ko ga pa ima so pa desci bolj važni.
Brez zamere, nič osebnega, ker vaju ne poznam, ampak je pa glupo.
hvala vam.ni se treba vec trudit.sva koncala.tisto da imam pa raje dedce kot otroka pa ne vem kje ste slisali in tudi ni res.ja boljse da koncava.ne zato ker bi bla zaljubljena v koga ampak zato ker se ne spostujeva, ker si kar naprej meceva stvari pod nos in ne znava drzat skupaj..pa hvala vam za vse.in brez zamere.ce pa kdo ve za kaksno svetovalnico bi bila pa zelo vesela naslova.maja
Majhen fant se je nekega dne močno razburil. Njegov oče, ki je bil moder
človek, mu je dal polno vrečo žebljev ter mu dejal, da naj vedno, ko bo
razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije en žebelj v ograjo.
Prvi dan je fant zabil v ograjo kar 37 žebljev.
V naslednjih nekaj mesecih se naučil obvladovati svoje obnašanje in počasi
je zabil v ograjo vse manj žebljev. Fant je kmalu odkril, da je lažje
obvladovati svoje obnašanje, kot zabijati žeblje v ograjo. In končno je
prišel dan, ko se ni nič razburil in tako tudi ni zabil nobenega žeblja v
ograjo. To je povedal svojemu očetu in ta mu je rekel, naj vsak dan, ko se
ne bo razburil, potegne en žebelj iz ograje.
Dnevi so minevali in prišel je dan, ko je fant povedal očetu, da ni več
žebljev v ograji. Oče je prijel sina za roko in ga peljal k ograji. Tam mu
je rekel: ” Sin moj, dobro si opravil svoje delo, toda poglej vse te luknje
v ograji. Ograja ne bo nikoli več ista.
Ko nekomu rečeš nekatere stvari v besu, te besede pustijo brazgotine, ki so
kot te luknje v ograji. Človeka lahko zbodeš z nožem in kasneje nož
izvlečeš iz njega. Potem mu sicer lahko neštetokrat poveš, da ti je žal,
vendar rana ostane za vedno.Besedne rane ravno tako bolijo kot telesne.