Kaj svetujete?
Hojla!
Zadeva je taka: lani sem končala s fantom, za katera bi dala roko v ogenj, da je “ta pravi”, v glavnem, vse je bilo oh in ah..hudo vse ok, ljubezen na prvi pogled,imela sva se zelo rada…
Bil je prvi moški, pri katerem me ni nič motilo- izobražen, delaven (kar mi zeloooo veliko pomeni,da ni neki lenuh), urejen, simpatičen, lušten, komunikativen, humorist-paket v enem skratka…Do sedaj, ko ugotavljam, da kaj, ko pa v glavi ni imel vsega pospravljenega. Namreč njegove zadeve z bivšo- btw.spet sta skupaj…no midva sva bila pol leta…
In ker sem jaz zlo čustvena, in se zlo hitro navežem na človeka, je tudi razumljivo, da zlo dolgo rabim,da ga spet prebolim, ponavadi jočem..itd
Poanta vsega pa je: letos, februarja pa sm spoznala fanta! Ljubezen na prvi pogled- spet (čeprav jaz dolgo nazaj sploh nisem verjela,da to tudi obstaja),…in tako se je začelo. No, in z marcem sva “postala” par. Res…zelo drugačen od bivšega, čeprav so karakteristike podobne- izobražen, simpatičen (marsikatera znanka mi je mal “fauš”) :)hehe, klepetav, družaben..itd..vse štima..vidim,da me ima rad, čeprav ne ponavlja venomer tega, mi pa pokaže ..tudi ne dobivam sms-ov s pocukrano vsebino ( to je velik + ,ker mi to niti malo ni všeč)- no, včasih že..ne pa,da to že piše človek iz navade..ni več tistega čara, se mi zdi :)…
Me pa je mal strah, oz.sem sklenila,da sploh ne bom študirala na to- DA GA BOM ZGUBILA. TEGA ME JE STRAH. VEM,DA JE ŠELE ZAČETEK…AMPAK, ZELO GA IMAM RADA, IN SEM SE KAR NAVEZALA NANJ.. VIDIM,DA SVA SI NEKAKO PODOBNA,…
V bistvu ne vem, kaj vas sprašujem 🙁
ODLOČILA SEM SE, DA BOM ŽIVELA ZA VSAK DAN..DA SPLOH NE BOM ŽIVELA S STRAHOM..ČE JE TO- TO, BOVA SKUPAJ, ČE NE, NE…KER RES NOČEM BIT PRIZADETA VEČ…NIKOLI!!!!! TO JE TAK GROZNO!!!
Stara sem 22 let, on 27 (sem kr srečna, da je tak,ker sem se vedno bolje razumela z moškimi,ki so starejši, pa tudi večina mojih prijateljev je tako njegovih let).
Zdaj sem zmetala gor svoje zmedene misli…hvala,da me poslušate..in hvala za kak komentar!
LP-Nadine
Nadine
točno tako je, manj ko se obremenjujemo s strahom pred izgubo, manjša je možnost, da ga izgubimo. Bolj ko je pozitivna tvoja energija, bolj jih vleče nate. To je neka nevidna sila, ki jo nihče ne razume, samo želijo si jo. In za njo si najbolj odgovorna kar sama.
Primož
Ojla Nadine!
Res mi je všeč tvoje sporočilo, ker si tako optimistično napisala. Mislim, da razmišljaš popolnoma prav. Sem ti pa tud jaz mal fouš za tazga tipa:) Tud men so taki naj naj … bolš. Sej je moj tud vredu, čeprav ima kakšne malenkosti, ampak pomoje noben ni popoln. Glede tvojega razmišljanja se pa res strinjam, tud jaz se držim tega-kar bo pa bo. Če mi ni namenjen bova končala, če mi je, pa ne. Brez veze se nekaj obremanjevat s tem.
Uživaj!