v mocnih dvomih…
lep pozdrav.
v bistvu odlasam samo, delam se da sem v dvomih,ceprav skoraj vem,kaj hocem.s mojim fantom, sva skupaj leto in pol, vendar je to zame,glede na to, da je moj PRVI fant, zelo veliko.sprva je bilo vse kot v nebesih,do lanskega maja, ko je zacel zelo manipulirati z mano.po naravi sem taksna krotka oseb,mirna in zvetsa,nikomur ne nocem zameriti…ceprav na zunaj kazem ekzaktnost in dominantnost in oh in sploh hudo samozavest….jaz nisem nikamor hodila ven, vsak vikend sem prezivela pri njemu, pozabila na vse prijatljice….on p preostale dni v tednu prezivel pri meni…in ko sem se mu enkrat uprla se je zacelo….zamislil si je ”pavzo” z izgovorom, da rabi cas za solo in da ga jaz pri tem oviram.vendar to ni blo to,nikak mi niti nislo v glavo,od kod njemu briga za solo,kr je taki lenuh.potem sem po par dnevim od njega zvedla,da je bil z drugo….in nekak sma vse to prebrodla,jaz sem mu oprostila in zacela sma jovo nanovo…on je postavil pogoje in pravila, jaz pa sem samo kimala.potem, sem jaz naskrivaj sla parkrat ven z enim kolegov, v katerega sem bila ko zelo mala zagledena, in takrat sva se poleti veckrat dobila in bla skupaj…, nato sem mojemu dragemu tud to povedala…spet sva bla narazen..ko sma se prvic po moji prevari vidla, meje pred svojimi starsi stresal po svoji sobi, nato mije on oprostil, za vse moje napake.in sva bla spet skup.potem, je to nekak se slepalo, ko sem jaz jeseni spet bila s tistim fantom,zato neve.najhujse je sedaj,od novega leta.dan pred mojim rojstnim dnevom sva se skregala, ker sem sla ponjegovem ven z najvecjo kurbo kar obstaja.(sestricna od tistega fanta).,sedaj sploh nevem, kaj naj.dopuscam da mi serje po glavi, vendar pa je on edina oseba,ki jo se mam saj sem zato,da sem bila popolna punca zapustila vsa ostala bitja na svetu.govori mi ,da mu bom unicla zivljenje,da on zarai mene trpi,kr nimam casa zanj,ker se ne vidiva vsak dan za vsaj4ure.ker nocem prespat pri njemu.ker se skregava vsakic,ko si jaz zelim s sosolko na pijaco,bognedaj da bi hotela iti kam,ko je ze tema.jaz se pa samo se treudim.sploh nevem zakaj.vedno mi mece naprej,da moram biit z nnjim ker mi je pomagal se resit bolemije.da sem mu dolzna zivljenje.in res se mu hvalezna..to me tud bremza ,da koncava.vendar mu ne znam in ne morem reci.da si jaz zelim, nekoga ki me bo spostoval, cenil,presenetil za valentinovo, pa tu pa tam povabil na kosilo.ne.samo pri njemu doma.to je zanj popolna punca.ce mi ni za sexat, se skregama in me takoj obtozi da mam drugega.nocem,pa ga prizadet.vendar on mene ubija.z svojimi besedami.ampak,kako naj mu povem,ko pa mi vsakic znova se zjoce,da brez mene se bo ubil, ker brez mene si ne predstavlja zivljenja, da hoce mene.
in kaj me najbolj boli.od malega se ukvarjam z glasbo.zivim zato.najvec casa posvecam vezbanju,sploh zdaj,ko se pripravljam na sprejemne,brezma me tud tu.da mi itak nebo ratalo.kak sem lahko taka,da se vpisujem na tujo akademijo, da bo on trpel zarad mene.celo njegovva mama je rekla.kaj pa ti razmislas?bos sasija samega pustla?on se ze nebo selil vstran od naju… vem, da nisva za skupaj.me pac vlece.sploh nevem kaj. sej se niit na moj rojstni dan ni spomno name.
tina
tina,
ti kar lepo napre3j živi za glasbo, nega pa posatvi na stranski tir.
več kot očitno je, da nista za skupaj. V življenju pa ti mora biti vsaka minuta tako vredna, da lahko spremeniš svet.
Primož
Vsak je sam sebi najboljši psiholog. Mislim, da boš sama ugotovila, da to ne pelje nikamor. Težko je končati vezo, če razmišljaš samo o lepih trenutkih, kadar so. Ampak slabi te obremenjujejo in to moraš sama razčistiti. Bodi močna, pozdravila si se, hvaležnost si izkazala. Ne gre drugače, fantov je na naši zemljici še dovolj, le korak je treba narediti. Poišči si drugega, ki te bo osrečil Lp.P.
Sem se s težavo pretolkla skozi tvoje pisanje in na koncu si mislim, da moraš res biti v stiski, da si napisala tak kaos… Veš kaj, srčica ljuba… Naredi sprejemne in pojdi v tujino, tam tudi nikogar ne poznaš in boš sama in spoznala boš, kako blagodejno je spoznavati nove ljudi, dobivati nove prijatelje, živeti glasbo, čutiti glasbo, gledati glasbo, božati glasbo… se prebujati svobodna, brez strahov in občutkov krivde… Še preden pa odideš pa se tvojemu lastniku odpni s ketne, to ni ljubezen ljubica, ti si njegova lastnina, se tega zavedaš??? Čim prej zaključi zgodbo, mi s foruma pa bomo držali pesti za tvoje sprejemne. Ne dvomim, da vsi močno verjamemo vate, a ne? Ti pa se čimprej loti vežbanja! Kateri inštrument?
tincica ti kar furaj svoj life najprej…..zivi za glasbo…….imela si veliko priateljic sedaj nimas pa nic…………in to samo zaradi njega ker si se pustila podrediti………ne pravim da nimas nic samo ni point v tem da vse zgubis zaradi nekoga…..svoj life bos izgubila vse kar te je povezavalo z zunanjim svetom………in to je potem samota kar pa ni lepo……….ti jaz povem……jaz sem na istem kot ti……..ker sem verjel v nekaj………v nekaj kar lahko mine…..boli……..boli ker sem sedaj sam…..se postavljam na noge….bo se trajalo lepi čas………………………..njega pa pozabi……ti bo lepše……..verjemi
Čimprej začni spoštovati sama sebe in beži stran od tega čudaka in njegove mame.
tincica napisal:
> lep pozdrav.
>
> v bistvu odlasam samo, delam se da sem v dvomih,ceprav skoraj
> vem,kaj hocem.s mojim fantom, sva skupaj leto in pol, vendar je
> to zame,glede na to, da je moj PRVI fant, zelo veliko.sprva je
> bilo vse kot v nebesih,do lanskega maja, ko je zacel zelo
> manipulirati z mano.po naravi sem taksna krotka oseb,mirna in
> zvetsa,nikomur ne nocem zameriti…ceprav na zunaj kazem
> ekzaktnost in dominantnost in oh in sploh hudo
> samozavest….jaz nisem nikamor hodila ven, vsak vikend sem
> prezivela pri njemu, pozabila na vse prijatljice….on p
> preostale dni v tednu prezivel pri meni…in ko sem se mu
> enkrat uprla se je zacelo….zamislil si je ”pavzo” z
> izgovorom, da rabi cas za solo in da ga jaz pri tem
> oviram.vendar to ni blo to,nikak mi niti nislo v glavo,od kod
> njemu briga za solo,kr je taki lenuh.potem sem po par dnevim od
> njega zvedla,da je bil z drugo….in nekak sma vse to
> prebrodla,jaz sem mu oprostila in zacela sma jovo nanovo…on
> je postavil pogoje in pravila, jaz pa sem samo kimala.potem,
> sem jaz naskrivaj sla parkrat ven z enim kolegov, v katerega
> sem bila ko zelo mala zagledena, in takrat sva se poleti
> veckrat dobila in bla skupaj…, nato sem mojemu dragemu tud to
> povedala…spet sva bla narazen..ko sma se prvic po moji
> prevari vidla, meje pred svojimi starsi stresal po svoji sobi,
> nato mije on oprostil, za vse moje napake.in sva bla spet
> skup.potem, je to nekak se slepalo, ko sem jaz jeseni spet bila
> s tistim fantom,zato neve.najhujse je sedaj,od novega leta.dan
> pred mojim rojstnim dnevom sva se skregala, ker sem sla
> ponjegovem ven z najvecjo kurbo kar obstaja.(sestricna od
> tistega fanta).,sedaj sploh nevem, kaj naj.dopuscam da mi serje
> po glavi, vendar pa je on edina oseba,ki jo se mam saj sem
> zato,da sem bila popolna punca zapustila vsa ostala bitja na
> svetu.govori mi ,da mu bom unicla zivljenje,da on zarai mene
> trpi,kr nimam casa zanj,ker se ne vidiva vsak dan za
> vsaj4ure.ker nocem prespat pri njemu.ker se skregava vsakic,ko
> si jaz zelim s sosolko na pijaco,bognedaj da bi hotela iti
> kam,ko je ze tema.jaz se pa samo se treudim.sploh nevem
> zakaj.vedno mi mece naprej,da moram biit z nnjim ker mi je
> pomagal se resit bolemije.da sem mu dolzna zivljenje.in res se
> mu hvalezna..to me tud bremza ,da koncava.vendar mu ne znam in
> ne morem reci.da si jaz zelim, nekoga ki me bo spostoval,
> cenil,presenetil za valentinovo, pa tu pa tam povabil na
> kosilo.ne.samo pri njemu doma.to je zanj popolna punca.ce mi ni
> za sexat, se skregama in me takoj obtozi da mam
> drugega.nocem,pa ga prizadet.vendar on mene ubija.z svojimi
> besedami.ampak,kako naj mu povem,ko pa mi vsakic znova se
> zjoce,da brez mene se bo ubil, ker brez mene si ne predstavlja
> zivljenja, da hoce mene.
>
> in kaj me najbolj boli.od malega se ukvarjam z glasbo.zivim
> zato.najvec casa posvecam vezbanju,sploh zdaj,ko se pripravljam
> na sprejemne,brezma me tud tu.da mi itak nebo ratalo.kak sem
> lahko taka,da se vpisujem na tujo akademijo, da bo on trpel
> zarad mene.celo njegovva mama je rekla.kaj pa ti razmislas?bos
> sasija samega pustla?on se ze nebo selil vstran od naju…
> vem, da nisva za skupaj.me pac vlece.sploh nevem kaj. sej se
> niit na moj rojstni dan ni spomno name.
>
> tina
Tinčica, očitno ne boš več dolgo srednješolka. Pripravljaš se na zelo pomemben korak, ki bo imel posledice za tvoje nadaljnje življenje. Praviš, da ti glasba veliko pomeni. Ne dopusti, da ti zaradi takega čustvenega izsiljevanja nezrelega mulčka pade v vodo tvoja prihodnost za katero delaš in se trudiš že celo življenje.
Saši bo preživel, brez skrbi, tudi če zdaj joka, da bo umrl. Bo pa več časa posvetil šoli 🙂 saj je verjetno tudi on nekje na koncu šolanja v srednji šoli, a ne? Glede pripombe njegove mame…. on se be bo selil stran od naju (predvidevam da od ateka in nje). Ja pa kaj. Ti pa ne boš doma zarad njegove mame in njegovega fotra. Čez pol leta (ali pa čez eno) bosta pa itak šla narazen. Noben prerok ni treba bit, da lahko predvidiš tak konec. Nekaj tako nezrelega in otročjega, kar se gresta vidva, pač ni noben partrerski odnos, ampak pubertetniška igrica. In kaj potem? Samo sebe boš lahko obtoževala, da si zagonila življenje zaradi otročarij.
In nazadnje, tudi ti si rahlo otročja, se ti ne zdi? Pravzaprav sem bila presenečena, ko sem prebrala zadnji odstavek. Do takrat sem mislila, da nam piše petnajst let stara punca, ki jo še vedno obtrgava puberteta.
Čimprej boš spoznala, da si odgovorna samo za svoje življenje, pa za nobeno drugo, tem boljše bo zate. Seveda si lahko hvaležna za pomoč, ki si jo bila deležna z njegove strani. Toda v zameno za uslugo mu nisi dolžna podarit življenja.