E-prevara
Njegov računalnik mi je bil vedno dostopen, saj doma nimam svojega, in tako sem nekega dne hotela pogledati v njegov elektronski imenik, kajti iskala sem naslov skupnih prijateljev.Doživela pa sem šok. Na taisti elektronski naslov je prejel strastna ljubezenska pisma meni znane gospe, družinske znanke, ki z njim poslovno sodeluje. In ji obenem odpisal nazaj, naj mu ne piše več na ta naslov, ker je dostopen tudi meni, temveč na njegov hotmail naslov! V stilu, da sta se odločila, da življenskih sopotnikov nočeta prizadeti. bla, bla, bla….
Nekaj dni sem bila sesuta do konca, vendar mu nisem odkrila dejstva , da vem .V teh pismih sem razbrala, da je zaljubljenost še precej sveža , in , da pravzaprav še razmišljata , kako….
Dokler mi žilica ni dala miru in sem šla pogledat na hotmail, ne boste verjeli, ampak geslo je imel napisano na svoji delovni mizi.
V zadnjem pismu ji je napisal, da jo ljubi in, da komaj čaka, da se snideta.Takrat mi je počil film in vse sem mu povedala.
Bilo mu je ZARES hudo. Dejal, je , da sploh ne ve zakaj se je spustil v to flirtanje , da me močno ljubi, da me nikakor noče izgubiti itd. In, da bo prekinil vse stike ! In očitno je to tudi storil, kajti čez teden dni sem po elektronski pošti prejela NJENO pismo, da je z mojim soprogom prekinila vse stike.
Verjetno, bi se morala počutiti kot zmagovalka, a jaz se počutim kot velika poraženka. Sesulo me je. Še toliko bolj zato, ker sem mu vse do sedaj slepo zaupala. Obhajajo me celo misli, da sem na silo razdrla lepo razvijajočo se ljubezen, s svojim grdim brskanjem po stvareh, ki se me ne tičejo…….ali se me pač??
Soprog, je do mene zelo prijazen, večkrat mi pove, da me ima rad. Ampak, verjemite, v njegovih očeh ni več tistega žara, kot nekoč. Bolj imam občutek, da v pogledu vidim zgolj usmiljenje.
Moja samopodoba je na psu. Nekoč samozavestna ženska , sem postala pomilovanja vredna .
Poročena sem 24 let , imava 3 otroke.Vse do sedaj sem živela v iluzijah, da je moj zakon eden najsrečnejših. Pa saj je v resnici tudi bil. Samo zame? Ne, bila sem zelo pozorna žena. Vseskozi sem se trudila razbiti rutino zakonskega življenja. Kje sem pogrešila? Kako naprej?
DOlgo si že poročena, kako naprej?
Kaj bi pa on rad? Kaj pa bi ti rada? Boš lahko še tako živela do konca življenja? Ali je njemu samo do bližine, da ni sam?
Volkulja, vse je odvisno od tega, kaj v živeljenju želiš.
Vendar jaz pravi, nikoli ne dobimo tistega kar želimo, ampak točno to kar potrebujemo.
Zakaj pa je to sedaj dobro???? Vendar ni neumesno, ampak je zato, da razmislita in to oba. Torej, kakšen je vajin cilj?
primož
Mene pa zanima – kako to da ti je ona pisala? Če ti do sedaj nikoli ni in ti je oziroma sta ti vse lepo prikrivala. Da ni to samo še ena nadaljna laž?
Vem, da je težko bila sam na podobnem…..
Jaz nikoli nisem več živela v miru, nikoli povsem zaupala, nikoli povsem oprostila in nakoncu se je izkazalo, da je še vedno delal enkao, da je še vedno lagal …. in nato sem spakirala in ga pustila.
Premisli kot ti je napisal Primož.
Pa srečno.
Ljubil je ali ljubi dve na enkrat?
To bo težko. Tudi jaz mu ne bi zaupala, sploh pa, če bi bila do sedaj prepričana, da je vse OK, potem pa bi ugotovila to kar si ti.
Mislim, da boš morala pustiti času svoj čas. Med tem časom, pa se začni bolj ukvarjati s seboj. Pojdi na masažo, s prijateljico v kino, … daj mu pomalem vedeti, da si toliko močna, da si zmožna to preboleti. Ne razumem pa, da pravi, da te ima še vedno rad. Zdi se mi, da zato, ker mu kuhaš, likaš, pereš in nudiš seksualne užitke, takrat, ko njegove nove ljubezni ni ali pa je to dolgoletna navezanost. Saj več, če si z nekom dolgo let se nanj tudi navežeš, čeprav ne moreš govoriti o ljubezni in zaljubljenosti.
Tu bo potrebno tudi veliko pogovora in predvsem dokazovanja ljubezni na njegovi strani. Saj jaz bi to zahtevala.
Slej ko prej bo posijalo sonce.
lp
Hvala forumovci za odgovore!
Še vedno sem v dilemi kako naprej. Življenje teče dalje po ustaljenih tirnicah, da bi še brskala po pošti mi ne pade na pamet, preveč boli, raje mu verjamem.Ali se pretvarjam, da verjamem, saj še sama več ne vem…
Zakaj mi je poslala pošto ne vem, to je bilo dan po tistem, ko ji je on menda dal vedeti, da je med njima konec, povedal ji je tudi, kako je mene to prizadelo in ker me pozna, mi je napisala pismo
Zaza, ja prav imaš, zdaj se mi zdi je on na potezi, da mi dokaže ljubezen. Vem, da moram ven med ljudi, a ko si v takšnem duševnem stanju je to hudo. Potrebujem čas.
Hm,kaj pa vem enx mogoče si prebral-a,samo prvi del posta,kaj pa drugi del?Se lahko osredotočiš še na drugega,prav zanima me kako boš komentiral-a drugi del.
Če je prebiranje tuje pošte(by the way govorimo o možu) tak strahoten prekršek,potem lahko brez težav sklepam,da je za varanje najmanjša kazen smrt?Se motim?
Tudi moj me je prevaral, pred 10 leti, vseskozi ga sumičim, čeprav pravi, da to ni bilo to.Takrat je med nama nastal zid, ki sem ga postavila jaz, ker mu ne zaupam.Da bo pa še hujše, sem se pa letos zaljubila v drugega in to tako “noro”, da se ponoči zbujam in tuhtam, kaj naj storim, kako naj se prav odločim. Zakaj bi se samo jaz žrtvovala in se temu odpovedala, samo zaradi njega, saj sam tudi ni mislil name pred 10 leti, a ne?
To je sicer res. Ampak volkulji je prvi del zgodbe prišel pod roke (skupni e-mail), to pač ni brskanje in jaz mislim, da je njenemu možu zelo odleglo, ko mu je namesto njega volkulja olajšala težko nalogo. Jaz verjamem, da mu ni vseeno. Je pa za oba težko. Apak zadeve so sedaj čiste in jaz mislim, da bosta lapo razvijala odnos še naprej.
Maščevanje je sladko, a? Ali sploh še kdo razmišlja o ljubezni? Samo to se greste, kaj je prav in kaj narobe, koga je treba obsoditi, koga obglaviti?
Če pač ni ljubezni se varajte in pokajte kovčke, tega vam res ni treba pisati naokrog.
Poleg tega pa je Volkukja v stiski, v pa v njeni stiski serjete z raznimi praznimi… ONA JE V STISKI; Zanimivi, da ste se ujeli na njen problem… Velja razmisliti!!!
Draga LM !
Še vedno sem v hudi dilemi kako naprej, a se trudim! Poročena sem 24 let, skupaj z njim pa 26. Imava krasne otroke , družina je bila pri meni vedno na prvem mestu.Vem, da bom JAZ ostala z njim. Ker ga kljub vsemu ljubim in ker bi rada obdržala skupaj naše gnezdo !
Ljubezen pa je tako minljiva zadeva. Ali na koncu res ostane samo navezanost, navada ?? Meni to nikoli ni bilo dovolj. Pravijo, da je človek to kar ljubi in ne to kar ljubi njega!Pa vendar se mi zdi, da prav vsi celo življenje iščemo neko potrditev , da smo ljubljeni.Da to potrebujemo!Vsaj jaz.
Še enkrat hvala za vaša mnenja.
Drage prijateljice !
Hvala za vse besede, ki ste mi jih namenile.
LM , še vedno Te nisem poklicala, ker ne vem, koga bom dobila na telefon…
Se boš oglasila TI?
Povej kateri večer in katero uro se slišimo, pa se Ti javim !
“Pa še ena”, oglasi se še kaj in napiši kaj več, kaj Te teži ! s skupnimi močmi bomo že kaj rešile ! Gremo kdaj skupaj na kavo!
Sončen pozdrav !