Poznam ga dve leti, nikoli nisva hodila, vendar sva se družila z željo, da bi nekoč do tega prišlo. On je preboleval svojo vezo, jaz svojo in sčasoma sva se navezala drug na drugega in kljub temu, da nikoli nisva bila zaljubljena,si ne moreva predstavljati, da bi kdor koli od naju spozal koga drugega. sva par in nisva. njegov problem je, da nikoli ni mogel biti intimen z mano, pravi, da ne ve, kaj je z njim, da je enostavno preveč živčen, ko pride do te teme.Morda je problem v tem, da v teh dveh letih nisva pristopila k temu in sva se navadila živeti brez intimnosti drug z drugim…a mi manjka in osebno sem si ga dolgo želela, pa me je zavračal..sedaj se tega enostavno boji…jaz pa ne bi prenesla ponovne zavrnitve..
drugi prblem je, da zelo težko spoštujem človeka..kot prijatelja še, pri partnerstvu pa se zatika.govorim za vse moje primere v življenju. morda zato, ker sem edinka in zato čustveno razvajena…zgodba se vrti približno v tej smeri, da so moja dejanja veliko vredna, njegova pa samo po sebi umnevna..resnično se trudim, da bi partnerju priznala njegovo veljavo a ko pokaže svojo šibko točko, se v meni vse poruši. Bivši fant je zelo veliko jokal, neverjetno veliko, in ob vsakem prehladu je mislil da je po njem. od takrat ne morem, ne prenesem šibkosti. sama sem zelo močan karakter…
moj sedanji je pri meni izgubil vso moškost s priznanjem, da ga je strah seksa z mano. je moški krepko čez trideseta in nisem muprva, zato tega ne razumem…

Če ni ognja, ga tudi ne bo. Še kadar je, rad hitro ugasne. Ne izgubljaj časa z njim.

Vprašaj se, zakaj te privlačijo taki fantje, ki so čustveno zelo krhki. Morda je to lekcija, ki se je moraš naučiti v življenju, morda moraš omiliti svoj močan karakter in še drugim dati veljavo, ugotoviti, da se svet ne vrti okoli tebe.

Žal se ne strinjam s tabo OKSA….pri nama je tudi iz prijateljstva zrasla ljubezen,ki si jo lahko vsak samo želi. In tudi pri nama sem bila jaz na začetku tista, ki je hotela resno,ampak on žal ni bil pripravljen in je rabil čas,da me spozna itd…In nisva edini primer, kajti poznam še dva taka para. Zato Luca ne obupaj in veliko sreče ti želim…In še nekaj iz dneva v dan se imava raje in vedno več je iskric med nama:))

Luca, ti si bolj švoh karakter, če te je strah oz. če ne preneseš moških čustev. Kaj če bi kakšen moški nate gledal z odporom vsakič, ko bi se mu odprla? Je to kak močan karakter? Ne. To je zagoveden karakter.

Vsak odprt moški, vsak, ki zna jokat in kazat tudi druga čustva, je močan moški. Je samozavesten moški. Ker ne rabi igre. Ker se mu ni treba pretvarjat, da je stroj. Če ti tega ne ceniš, je bolje zanj, da te odpika. Samo kako pa boš, revca boga, prenesla zavrnitev?

Edinka? Še zdaj, ko si polnoletna se furaš na to foro? Ha, pa ti ne rabiš moškega iz mesa in krvi. Ti rabiš nekoga, ki te bo pedenal, futral, razvajal, sponzoriral, rit brisal, ti špilal vsemogočnega očija, te občudoval kot princesko….prav tako kot takrat, ko si bila stara štiri leta. Nase vase zase. Samo to ti hodi po buči.

In ti praviš, ha ha, da je: “njegov problem, da ni nikoli mogel biti intimen s tabo”. Jaz bi temu rekla, da ima kot moški zelo zelo razvit šesti čut. Ve, kam bi ga intimnost s tabo pripeljala. Instinktivno čuti tvoj egoizem.

Moj nasvet: grow up ali pa se pejt igrat sama v peskovnik. Odrasle moške pa pusti pri miru, ker so že zdavnaj pozabili kako se delajo potičke iz mivke in lulanja.

🙂 kdo je tukaj otrok? s svojim odgovorom si dokazala, da ne znaš zrelo odreagirati, ampak nezrelo in zafrustrirano svoje komplekse zdraviti na drugih. verjetno tudi s tabo ni lahko, če se vedno tako odzoveš, ko nekdo potrebuje tvojo pomoč. In kje je tvoje spoštovanje do drugih, draga moja?
se pa vidi da si amater in ti je psihologija zelo daleč. pa tudi širine ti manjka – jaz se svojih problemov že zavedam in jih skušam prerasti, še ti probaj, deklica, saj se da. verjetno pa si v življenju naletela na samo popolne ljudi, ko ne sprejemaš niti najmanjšega odklona od svojih trdno zasidranih prepričanj. verjetno pa veš, da vsakdo od nas iz otroštva oz. dobe odraščanja nosi določene lastnosti, karakterne poteze, ki niso vedno pravilne in sprejemljive, a je tako, še v krogu družine, dobro funkcioniral. ko pa človek odrašča, lahko te lastnosti še popravi. Ti jih očitno še nisi, nesramna princeska, težko pa tudi verjamem, da si bila pri svojih 18-ih že zrela, oblikovana osebnost, kakršno pričakuješ od mene, saj še sedaj nisi pokazala drugega kot primitivno šopirjenje na račun drugih…

ok,luca,I do not get it! A si sploh prebrala post kaj ti je napisala koka?Če besede mal sam mal bolj prebereš boš vidla da ti je napisala,kar je pisano v knjigah iz psihologije(ko si na tem področju tako doma).Mi ne verjameš,ti pokažem diplomo iz psihologije?
Punči en nasvet,igrače pa na drevo sama,ta svet je premajhen zate!

Uh, uh, uh! Boli?

Tak močan karakter? Če vsakič, ko ti kdo pokaže kriv prst, oziroma postreže z mnenjem, ki ti ne gladi dlake, takole skačeš v luft… moraš imeti pa ful pnevmatičen zadek, he he he. Vsaj ena korist, a ne? Sej, vsaka stvar je za nekaj dobra, nč re rečem.

Veš kaj bi bila jaz zdajle, če bi bila tvoj fant? Odmikajoča pika na obzorju.

Kar se tiče amaterstva in pomanjkanja širine in nezrelosti … le kaj si pričakovala od nas, revežev, ki nismo specializirali psihiatrije ali vsaj psihologije? Saj bi ti Dr. Rejec lahko lepo strokovno svetoval, če bi to res želela. Verjetno bi ti sicer rekel isto, grow up. Ampak manj boli, če ti to reče neka primitivna in našopirjena Koka (kar btw veliko pove o tem kako selektivno dojemaš objektivno stvarnost ), kot pa nek strokovnjak, a ne? Koko lahko res neboleče odmisliš (al pa brcneš, da bo odfrčala), ker v svoji neznatnosti ne seže niti do tvojih nog, ki trdno stojijo na realnih tleh (ha ha ha). Kaj pa študiranega gospoda z večletno prakso? Kako bi odmislila njegov kriv prst?

Malo za razmislek, te bom nekaj vprašala. Zakaj misliš, da ti s svojim postom (tudi s tem zdajle) nisem želela pomagat? Kaj misliš, da si hodim poceni futrat ego na tale forum? Res to misliš? Ja potem bo pa treba še veliko delat na sebi, kajneda? Tebe mislim, he he he.

Za teto Koko pa naj te ne skrbi. Že zdavnaj je čist srečna v svojem majhnem kokošnjaku in ne čuti nobene potrebe, da bi bila kaj drugega kot Koka. Brez ambicij, da bi komu kropala na glavi, in z dovolj velikimi perutkami, da se pod njo lahko pogreje kdo, ki mu gre na jok. Pa čeprav je to njen petelin. Še posebej njen petelin, pravzaprav. Ampak, kako purico, ki potrebuje lekcijo bolj kot koruzo, pa lahko še vedno malo okokodakam, a ne?

🙂